utekočinjanje plina, postopek spreminjanja snovi iz plinastega v tekoče agregatno stanje. Način je odvisen od kritične točke posameznega plina; določata jo kritična temperatura in kritični tlak (termodinamika): 1. če je temperatura plina nižja od njegove kritične temperature, lahko plin razmeroma preprosto utekočinijo z zvišanjem tlaka; tako lahko utekočinijo večino tehničnih plinov, katerih kritična temperatura je višja od normalne temperature okolice; 2. če je temperatura plina višja od njegove kritične temperature, plina ni mogoče utekočiniti niti z najvišjim tlakom. V tem primeru plin najprej s hladilnimi stroji ali na podlagi Joule-Thomsonovega pojava (inverzna temperatura) ohladijo pod njegovo kritično temperaturo in mu nato povečajo tlak.
Utekočinjanje plina se pogosto uporablja za ločevanje sestavin plinskih mešanic (utekočinjanje zraka) in pri prevozu plinov, saj utekočinjen plin zavzame precej (npr. 600-krat) manj prostora (utekočinjen zemeljski plin).

Kritične temperature in kritični tlaki nekaterih tehničnih plinov
Utekočinjanje ni mogoče, če je temperatura plina višja od njegove kritične temperature. Pline z dovolj visoko kritično temperaturo (približno nad 20 °C) lahko utekočinijo s povečanjem tlaka, druge pa morajo najprej ohladiti pod njihovo kritično temperaturo. Čim bolj plin ohladijo, tem nižji tlak je potreben.

plin kritična temperatura kritični tlak
° C bar
vodna para 374 213,9
žveplov dioksid 157 76,9
amoniak 133 110,4
etan 35 44,5
ogljikov dioksid 32 71,9
kisik –119 50
zrak –140,7 39,1
dušik –147 32,5
vodik –240 14,8
helij –268 2,2


Sorodna gesla: inverzna temperatura | Joule, James Prescott | Joule-Kelvinov pojav | kritični tlak | nizkotemperaturna rektifikacija | nizkotemperaturna tehnika | plin | termodinamika | tlačno utekočinjanje | utekočinjanje zraka | utekočinjenje | utekočinjen zemeljski plin


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek