1. Milčinski, Fran, slovenski pisatelj, *3.12.1867 Lož, †24.10.1932 Ljubljana; po študiju prava mladinski sodnik in advokat. Kratke zgodbe, humoreske in satire o problemih in odklonih v življenju uradnikov, politikov, malomeščanov in literatov (Igračke, 1909). Muhoborci (1912) so posmeh političnim spletkam v narodno in socialno razkrojenem trškem okolju, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (1923) pa družbeno-političnemu življenju polizobraženih malomeščanov. Karikiranje značajev, groteska in jezikovni humor značilni za zgodbe o Butalcih (1949). Vzgojne povesti Mladih zanikrnežev lastni životopisi (1912), Ptički brez gnezda (1917), Gospodična Mici (1916) in Mutasti birič (1917) obravnavajo usodo zanemarjenih otrok, vpliv okolja in dednosti na oblikovanje značajev. Pravljicam z motivi ljudske epike dodana vzgojna misel (Pravljice, 1911, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, 1917). Pomembnejša satirična, pravljično-groteskna in vzgojna odrska dela Volkašin (1913), Vesela igra o žalostni princezinji (1923) in Krpan mlajši (1925).
Sorodna gesla: slovenska književnost2. Milčinski, Janez, slovenski zdravnik, specialist za sodno medicino, deontolog in pravnik, sin F. Milčinskega, *3.5.1913 Ljubljana, †28.7.1993 prav tam; prvo zaposlitev na Patološko anatomskem inštitutu (1941–43) prekinila druga svetovna vojna. V partizanih deloval kot kirurg in organizator vojnosanitetne službe v zaledju. Po 1945 profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani; predstojnik Inštituta in Katedre za sodno medicino (1945–83), dekan Medicinske fakultete (1954–55, 1962–64), prorektor (1970–73) in rektor Univerze (1973–76); član SAZU (izredni 1961, redni 1970), 1976–92 njen predsednik. Redni in častni član številnih mednarodnih organizacij in akademij.
Sorodna gesla: Slovenska akademija znanosti in umetnosti | sodna medicina3. Milčinski, Frane, slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, humorist, satirik in mladinski pisatelj, sin F. Milčinskega, *14.12.1914 Ljubljana, †26.2.1988 prav tam; najprej nastopal v Šentjakobskem gledališču, na Radiu Ljubljana in v ljubljanski Drami, 1947–79 igralec, režiser in umetniški vodja pri RTV. Izoblikoval se je v vodilnega in najbolj priljubljenega slovenskega humorista; napisal številne songe, skeče in igrice s humorjem in satirično ostjo. Ustvaril nekaj nepozabnih filmskih vlog: Kosobrin v Kekcu (1951), slikar Trpin v Vesni (1953), skladatelj in pianist Blaž Gaber v Dobrem starem pianinu (1959). 1975 Prešernova nagrada za življenjsko delo.4. Milčinski, Lev, slovenski zdravnik psihiater, sin F. Milčinskega, *23.6.1916 Ljubljana, †14.3.2001 prav tam; kot volonter začel delati v Bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, 1943 interniran v Dachau. Po vojni na Nevrološki kliniki (1945–53), od 1953 v klinični bolnišnici za psihiatrijo v Ljubljani, 1954–82 predstojnik psihiatričnega dispanzerja; profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani; član SAZU (izredni 1979, redni 1983). Kidričeva nagrada (1978) in nagrada Jožeta Potrča.
Dostopnost