Michelangelo Buonarroti [mikelándželo buonaróti], italijanski kipar, slikar, arhitekt in pesnik, *6.3.1475 Caprese, †18.2.1564 Rim; učenec D. Ghirlandaija v Firencah; 1492 izklesal marmorna reliefa Madona na stopnicah in Boj Kentavrov in Lapitov (Casa Buonarroti); oba sta že odmaknjena od tradicije Donatella. Po zaslugi učitelja Bertolda di Giovannija se je posvetil študiju antične plastike in se seznanil z neoplatonskimi predstavami. Že kipa Pietà (ok. 1498–1501, Rim, cerkev sv. Petra) in David (1501–04, Firence, Accademia) razkrivata njegovo poglobljeno, k humanizmu in poeziji nagibajočo se temeljno opredeljenost. Papež Julij II. ga je 1505 poklical v Rim. Naročil mu je nagrobnik, toda delo je moral opustiti, ko mu je papež 1508 zaupal poslikavo stropa Sikstinske kapele v Vatikanu. Dokončal ga je v štirih letih. Mogočno učinkujejo kipi Mojzesa (1515/16), Upornega sužnja in Umirajočega sužnja za nagrobnik Julija II. Michelangelo Buonarroti je moral delo opustiti 1545 (San Pietro in Vincoli, Rim). Nedokončana so ostala tudi dela v Medičejski kapeli v cerkvi San Lorenzo v Firencah. Po naročilu papeža Klemena VII. (Giulio de'Medici) je 1533 začel slikati Zadnjo sodbo v Sikstinski kapeli. Dokončal jo je 1541. Od 1546 vodil zidavo cerkve sv. Petra. Izdelal načrt za mogočno kupolo (uresničen 1586–93). Vodil tudi preureditev Kapitolskega trga v Rimu in graditev stopnišča Bibliotece Laurenziane (Firence). To ima že baročne oblike, tako da je Michelangelo Buonarroti že pred rimskim obdobjem presegel visoko renesanso in napovedal barok. Svojo poezijo je Michelangelo Buonarroti imel za dodatek.
Dostopnost