tresenje,
1. splošno: hitro, periodično gibanje okrog mirovne (ravnovesne) lege.
2. tehnika: nihanje mehanskega sistema, ki mu ga vsiljuje nihanje bližnjih teles; povzroči ga zunanja motnja ali pa je posledica ujemanja njegovih lastnih (resonančnih) frekvenc s frekvenco pogona. Nekaj primerov: a) pri vozilih povzročajo tresenje ekscentričnost ali neuravnoteženost koles in drugih vrtečih se delov, neravnine na cesti, izrabljenost ležajev ipd.; zmanjšuje ga blažilnik nihanj oz. amortizer; b) pri klasičnem gramofonu tresenje krožnika povzroča ukrivljenost plošče, poševna namestitev, spodrsavanje pogonskih jermenov itd. Pritisk odjemne glave ob brazdo se spreminja; v signalu se pojavi signal nizkih frekvenc; odstrani ga poseben nizkofrekvenčni filter; c) pri zgradbah se tresenje pojavi zaradi močnega sunkovitega vetra ali tresenja tal (npr. pri potresu, v bližini kopenskih prometnih poti). Ublažijo ga z izbiro elastičnih gradiv in globokimi temelji, pri načrtovanju pa skušajo doseči, da bi imela zgradba takšne lastne frekvence, da bi bile čim bolj razl. od frekvenc (lokalnih) naravnih pojavov.

Sorodna gesla: nizkofrekvenčni filter | vibrograf
3. glasba: način igranja na pihala, ko izvajalec s konico jezika doseže tremolu podoben ton; uporabljan kot potujevalni učinek.

Sorodna gesla: tremolo
4. medicina: tremor.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek