krimska vojna, vojna 1854–56 med Rusijo in Turčijo; Turčiji so prišle na pomoč Velika Britanija, Francija in končno tudi Sardinija. Avstrija se je decembra 1854 priključila z. silam, Prusija pa je ohranila svojo nevtralno politiko. Krimsko vojno je izzvala Rusija, saj si je hotela predčasno zagotoviti svoj plen ob pričakovanem razpadu turške države. Zahodne sile so stopile na turško stran predvsem zato, ker niso želele, da bi Dardanele prišle v ruske roke. Napoleon III. si je želel utrdil svoj položaj v domovini. Posebej ostri so bili boji za Sevastopol. S pariškim mirom (30.3.1856) se je morala Rusija odpovedati namestitvi večjih vojnih ladij v Črnem morju in odstopiti ustje Donave z delom Besarabije kneževini Moldaviji pod turško suverenostjo. V Dardanele in Bospor so smele samo turške ladje.
Dostopnost