unija [latinsko], 1. splošno:zveza, združenje.2. krščanska Cerkev:združitev ločenih Cerkva v skupno veroizpovedno, kultno in upravno enoto. Že dve desetletji po ločitvi latinske in grške Cerkve (1054) so se začela pogajanja za združitev, ki pa so bila neuspešna. Na drugem koncilu v Lyonu (1274) je prišlo do t. i. prve unije obeh Cerkva, ki pa je že 1281 razpadla. Na koncilu v Firencah 1439 je bila sklenjena druga unija, ki pa je bila zaradi nasprotovanja grškega ljudstva neučinkovita. Delni uspeh so dosegla uniatska pogajanja Rima z negrškimi orientalskimi Cerkvami (uniatske Cerkve). – V protestantizmu je prišlo do združitve protestantov 1817 z dekretom cesarja Friderika Viljema III. v Staropruski uniji med luterani in kalvinisti. Večinoma pa je to bila le upravna enotnost. Pogajanja o uniji so se nadaljevala v 19. st., večji uspeh pa so dosegla v 20. st., poleg nacionalnih združenj Cerkva je prišlo tudi do nadnacionalne združitve na konfesionalni in celo nadkonfesionalni podlagi (npr. Svetovna reformirana zveza, 1921, Svetovna luteranska zveza, 1974).
Sorodna gesla: Friderik Viljem III. | Svetovna luteranska zveza | uniatske Cerkve3. zgodovina:auhausenska unija, protestantska politična vojaška zveza pod vodstvom pfalškega volilnega kneza, ki so jo 1608 v Auhausnu (pri Dinkelsbühlu) zasnovali evangeličanski državni stanovi v obrambo svojih državnih pravic pred protireformacijskimi težnjami. Po zmagi cesarskih in liginih enot na Beli gori (1620) in potem, ko je A. Spinola (liga) zasedel Pfalz, je bila (maja 1621) razpuščena.
Dostopnost