Murska Sobota, mesto v Sloveniji, na Ravenskem, ob Lendavi, 190 m nad morjem, 12.437 preb.; gospodarsko, zaposlitveno, trgovsko, kulturno, izobraževalno, zdravstveno središče Pomurja. Poselitev že v rimski dobi, pomembno prometno križišče; ogrski kralj Matija Korvin je 1479 dal Murski Soboti sejemske pravice, po sklenitvi miru v Parizu avgusta 1919 priključena k Jugoslaviji. Veliko kmečko naselje se je začelo urbanizirati v drugi polovici 19. st.; takrat prvo večje trgovsko podjetje, hranilnica, tiskarna, Kazino s knjižnico, 1885 je začel izhajati tednik, na prelomu stoletja ustanovljena obrtna nadaljevalna šola, 1913 deška meščanska šola, od 1919 gimnazija, 1939 dvorazredna trgovska šola. Železniška povezava z Madžarsko, vzpostavljena 1907, je bila pozneje odstranjena, mesto povezano z jugoslovanskim železniškim omrežjem. Mursko Soboto so 3.4.1945 osvobodile enote sovjetske Rdeče armade skupaj z borci Prekmurske čete. Hiter razvoj 1961–81, ko se je število prebivalcev skoraj podvojilo. Živilska, tekstilna, strojna industrija; tradicionalna grafična dejavnost. Sedež organizacij pokrajinskega pomena, bančniških, zavarovalniških, za telekomunikacije, urejanje voda, pravosodnih, šolskih, zdravstvenih idr. Galerija, Pokrajinski muzej v renesančnem gradu s konca 16. st., Pokrajinska in študijska knjižnica, tednik Vestnik, Radio Murska Sobota, Pomurska založba.
Umetnostna zgodovina: prvotna cerkev sv. Nikolaja je stala verjetno že 1071, zagotovo je bila v 13. st. župnijska cerkev, v tretji četrtini 14. st. je bil kor prezidan v gotskem slogu, poslikava (1370–90) se slogovno navezuje na gömörsko slovaško slikarstvo, po prezidavah ob koncu 15. st., 1676 in sredi 18. st. je zdajšnja historistično-secesijska cerkev nastala 1910–12 po načrtih L. Takacsa, ohranjen starejši prezbiterij in od starejše opreme oltarna slika sv. Nikolaja (1790) graškega slikarja M. Schifferja; dvorec (konec 16. st., današnja podoba iz prve polovice 18. st.) stoji na mestu nekdanjega belmurskega gradu (13. st.), zanimiv glavni portal z bogato arhitekturno plastiko; neogotska evangeličanska cerkev (1907–10), zgrajena po načrtih E. Gereya; med historistične stavbe s konca 19. st. sodi Murskosoboška hranilnica, med secesijske Hranilnica južne Železne županije (1907–15), zgrajena po načrtu L. Takacsa. Med obema vojnama je F. Novak v duhu aktualnega funkcionalizma zasnoval urbanistično ureditev mesta, projektiral mdr. kopališče (1934), Vučakovo hišo (1932–36), osnovno šolo (1939–43), po vojni kino (1951–55).
Dostopnost