umetne smole, organske amorfne snovi, ki jih dobijo s spajanjem velikega števila molekul ene ali dveh preprostih (nizkomolekularnih) snovi ali kemijsko predelavo naravnih snovi. Vsebujejo predvsem ogljik, vodik in kisik. Ti so spojeni na razl. načine. Njihove lastnosti so zelo razl. in odvisne od sestave. Razlikujemo termoplastične in duroplastične smole; pri segrevanju se razl. vedejo (zmehčajo ali strdijo). V vodi se ne topijo, imajo majhno gostoto ter majhno električno in toplotno prevodnost. Pred strditvijo jih lahko ulivajo, iztiskavajo, nabrizgavajo ali nanašajo s čopičem in lopatico, strjene pa lahko obdelujejo z odrezovanjem, vrtanjem, struženjem, rezkanjem ali brušenjem. Pridobivanje: 1. z modifikacijo naravnih polimerov: klorirani in hidroklorirani kavčuk, celulozni nitrat in acetat, kazein, zein, lignin, esterske gume; 2. s polimerizacijo: akrilne, alilne, kumaron-indenske, polivinilne, politerpenske smole; 3. s polikondenzacijo: aminoplasti (sečninske in melaminske smole), bakelit, epoksidne, krezolne, fenolne, poliamidne, poliestrske, poliuretanske in silikonske smole; 4. z esterizacijo: alkidne smole. Uporabljajo se kot izhodne snovi za proizvodnjo lakov, lepil in umetnih snovi, za ulivanje, izdelavo laminatov (steklena vlakna, ogljikova vlakna), kot nadomestilo za kovine (hladne kovine), usnje ali les (smole, bitumenske smole).
Dostopnost