Karpati, mlado nagubano gorovje na V srednje Evrope, ki se v več kot 1300 km dolgem loku razteza od Donave pri Bratislavi vzdolž s., v. in jv. roba Panonske kotline do Donave pri Džerdapu. Delimo jih na Zahodne Karpate (Mali Karpati, Beli Karpati, Beskidi, Tatre, Slovaško rudogorje), Vzhodne Karpate in Južne Karpate ali Transilvanske Alpe ter še romunske Zahodne Karpate (zahodno od glavnega loka) ali Bihor, ki delijo Transilvanijo od panonske nižine na Z. Pasovi kristalinskih kamnin, apnencev in flišev potekajo sorazmerno vzporedno. Najvišji vrhovi so v Visokih Tatrah (Gerlachovský štit, 2655 m). Apneniški del Karpatov je večinoma zakrasel (pokriti kras), kristalinski pa bogat z rudami (železo, živo srebro, mangan, baker, magnezij, antimon, srebro, zlato, črni premog), zato je bil že v preteklosti privlačen za naselitev. Na gorskih pašnikih je že stoletja razvita živinoreja, zdaj pomemben tudi turizem, predvsem zdravilišča (Vatra Dornei, Baile Herculane). Do prve svetovne vojne so Karpati skoraj v celoti pripadali Madžarski, zdaj pa so Zahodni Karpati večinoma na Slovaškem in deloma ob njeni meji s Češko in Poljsko, s. del Vzhodnih Karpatov v Ukrajini, j. del Vzhodnih Karpatov, Južni Karpati in Bihor pa v Romuniji.
Dostopnost