lutnja [arabsko], brenkalo s trebušastim, proti vratu ožajočim se resonančnim trupom, rahlo nazaj upognjeno vijačnico, prečkami in petimi do šestimi melodijskimi strunami. Druge oblike (angelika, chitarrone, colascione, teorba, sister) imajo deloma (kakor prvotna lutnja) bordunske strune (bordun). Lutnja je prišla v Evropo v 10. st., predvsem v 16./17. st. so jo uporabljali kot solistično glasbilo in za izvajanje generalbasa (continuo).
Dostopnost