1. tabulatura, običajna oblika notne pisave za instrumentalno glasbo v 14.–18. st., ki tonov ne beleži neposredno, temveč nakazuje prijeme, za kar uporablja številke in črke; uporablja se še vedno za glasbene šolske vaje in plesno glasbo (notna pisava).

Sorodna gesla: intavolacija | klavirska glasba | notna pisava | Scheidt, Samuel
2. tabulatura, table ali knjige s pravili za pesmi meistergesanga.

Sorodna gesla: meistergesang


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek