švedski jezik, sodi v v. vejo nordijskih jezikov, govorijo ga na Švedskem in delno na Finskem. Runska švedščina (do 1200) kaže pogosto še staronordijsko jezikovno stanje z vzhodnonordijskimi posebnostmi (stara vzhodna nordijščina), enako tudi stara švedščina (do 14. st.). Iz srednje švedščine (do 16. st.) se je na podlagi vzhodnogotlandskega narečja razvil novošvedski knjižni jezik (riksspråk) poleg talspråka kot pogovornega jezika; v obdobju Hanze je vanj prodrlo veliko besed nizke nemščine, z reformacijo pa veliko besed visoke nemščine. Vplivi danskega, angleškega in francoskega jezika so mu dali prav posebno mesto med nordijskimi jeziki.
Dostopnost