ruska glasba, glasba Rusov, Belorusov in Ukrajincev. Ruska ljudska glasba je zelo raznovrstna; najbolj razširjena glasbila so bajan (kromatična harmonika), balalajka, gusli (godalo) in bandura (vrsta lutnje). Med rusko ljudsko in cerkveno glasbo ter zahodnoevropsko glasbo ni bilo nobenih stikov vse do 17. st. S krščanstvom se je konec 10. st. razširil vpliv bizantinske liturgije, prevzeli so bizantinske napeve, modalni sistem in notacijo. V 16. st. je iz Poljske prodrla polifonija po z. zgledu. Zahodna instrumentalna glasba se je prvič pojavila na ruskem dvoru v drugi polovici 16. st. Šele v 18. st. je cerkvena glasba sprejela prve z. vplive, posebej italijanske (npr. D. S. Bortnjanski). Na peterburškem dvoru, ki je postal glasbeno središče, je delovala vrsta italijanskih, zlasti opernih (Paisiello, Cimarosa), ter nemških in francoskih skladateljev in izvajalcev, kar je spodbudno vplivalo tudi na domačo dejavnost. V drugi polovici 18. in v začetku 19. st. so se pojavili prvi zarodki nacionalnega sloga v posameznih zvrsteh instrumentalne in vokalne (tudi odrske) glasbe ter širitev dotlej že znanih glasbenih oblik: opere, samospeva, simfonične, klavirske in komorne glasbe. Za utemeljitelja ruskega nacionalnega sloga velja M. I. Glinka z opero Ivan Susanin (1836). Posnemali so ga mdr. M. P. Musorgski, C. A. Cui, M. A. Balakirev, A. P. Borodin, N. A. Rimski-Korsakov in A. N. Skrjabin, medtem ko sta P. I. Čajkovski in A. K. Glazunov bolj sledila srednje- in zahodnoevropski glasbi. Oktobrska revolucija je sprva spodbudila izjemno izvirnost in umetniško svobodo (npr. N. A. Roslavec), ki pa sta se kmalu zadušili pod pritiskom socialističnega realizma. Veliko glasbenikov je odšlo v izgnanstvo, mdr. S. V. Rahmaninov, I. Stravinski, A. N. Čerepnin, A. T. Grečaninov (1864–1956) in za nekaj časa tudi S. S. Prokofjev. V ZSSR so mdr. ostali R. M. Glière, N. J. Mjaskovski (1881–1950), D. D. Šostakovič, A. I. Hačaturjan. Sodobni skladatelji A. Schnittke, S. A. Gubajdulina, E. V. Denisov, N. Korndorf (*1947) idr. se pod vplivom z. glasbe ukvarjajo z dvanajsttonsko in elektronsko glasbo, zaslediti pa je moč tudi postmodernistične vplive.
Dostopnost