• Išči po:
Togo (uradno ime République togolaise, Republika Togo), majhna država v z. Afriki, ob Gvinejski obali (ob Atlantiku), med Gano (Z) in Beninom (V).

časovni pas zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina 56.785 km2, S–J 550 km, V–Z 50–140 km
prebivalstvo 4,5 mln., 79 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto Lomé, 732.000 preb., ob Gvinejskem zalivu, na skrajnem jugozahodu države
upravna razdelitev pet regij, razdeljenih na 21 prefektur
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, CEDEAO, UMOA, AKP, OIC
uradni jezik francoski; pogovorni jeziki so sudanski jeziki (evejski, kabijski, havški in fulanski)
denarna enota frank CFA/BCEAO (oznaka XOF)


Naravne razmere
Togo se v ozkem pasu razprostira od Gvinejske obale daleč v notranjost celine. Za lagunami vzdolž obale se razteza močvirna obalna ravnina; ta se postopoma dviga v valovite ravnike (do 150 m nad morjem), sledi 400 m visoka planota. V osrednjem delu države se dviga do 1000 m visoko hribovje Togo-Atakora (zelo razčlenjeno); nadaljuje se v Beninu. Na S je nizek ravnik. Občasno ga poplavi reka Oti (pritok Volte). Na mejnem območju z Burkino Faso preide ravnik v Bogonsko višavje. Vlažno podnebje ima eno deževno dobo na S (1200 mm padavin na leto) in dve deževni dobi na J (900 mm); v hribovitem osrednjem delu države pade 1500–1700 mm padavin na leto. Povprečne letne temperature na obali nihajo med 25 in 29 °C, v notranjosti pa med 22 in 34 °C. Prevladuje vlažna savana, na S tudi suha savana (ob rekah galerijski gozdovi). V hribovitem delu raste vlažni gozd, na JZ, v hribovju Togo pa so ostanki tropskega deževnega gozda. Ob obali rastejo mangrove in kokosove palme. V Togu sta dva narodna parka.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavlja več kot 40 etničnih skupin, večinoma sudanska ljudstva: na J Evejci, Vačijci in Mini, na S Kabijci, Losi, Kotokoli ter Havsi in Fulani. Manj kot 30 % prebivalcev živi v mestih. Večina prebivalcev pripada naravnim verstvom, 35 % je kristjanov in 15 % muslimanov. Šolski sistem je urejen po francoskem zgledu; univerza je v glavnem mestu (ustanovljena 1970).

Državna ureditev
Togo je po ustavi iz 1992 predsedniška republika z večstrankarskim sistemom. Predsednik države je izvoljen na neposrednih volitvah za pet let. Predsednik vlade je odgovoren narodni skupščini; ta ima 81 poslancev. Pravna ureditev temelji na francoskem in plemenskem pravu.

Gospodarstvo
Večina prebivalcev se ukvarja s tradicionalnimi oblikami kmetovanja. Pomembni pridelki so maniok, jam, koruza, proso in riž; za izvoz pridelujejo kakav, bombaž in kavo. Živinoreja je v savanskem s. delu (govedo, ovce, koze), na J prevladujeta prašičereja in reja perutnine. Gozdarstvo in ribolov ne zadovoljujeta domačih potreb. Fosfatova ruda prinaša polovico vseh dohodkov od izvoza. Druga rudna bogastva so le delno izkoriščena. Industrija je slabo razvita, njeni pomembnejši veji sta živilska in tekstilna industrija.
Večina prometa poteka po cestah. Glavno mesto je z drugimi večjimi mesti povezano z železnico; tam sta tudi mednarodno letališče in pristanišče. Turizem je pomemben zaradi pritoka deviz.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,2 mlr. USD, 270 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 42 %, industrija 21 %, storitvene dejavnosti 37 %
uvoz (2001) 420 mln. USD
izvoz (2001) 306 mln. USD
zadolženost v tujini (1999) 1,5 mlr. USD


Zgodovina
Do 19. st. je bil Togo brez natančnih meja med kraljevino Dahomej na V in ašantsko državo na Z. Konec 15. st. so območje odkrili Portugalci. Od 1884 nemški protektorat; po 1922 je podelilo Društvo narodov mandat nad ozemljem Franciji in Britaniji; od 1946 mandatno ozemlje OZN. 1956 se je britanski del s plebiscitom priključil Gani, francoski del pa je 1957 dobil avtonomijo in 27.6.1960 kot Togo postal neodvisen. 1967 je z državnim udarom prišel na oblast polkovnik É. G. Eyadéma in uvedel enostrankarski sistem. 1991 se je začela demokratizacija. Na predsedniških volitvah 1993 je zmagal Eyadéma. Šele pod močnim političnim pritiskom je pristal na izvedbo splošnih in svobodnih volitev (1994). Predsednik večstrankarske vlade je postal Edem Kodjo; 1996 ga je zamenjal Kwasi Klutsé. Na predsedniških volitvah 1998 je znova zmagal Eyadéma; njegovi politični nasprotniki so bili prepričani, da volitve niso bile poštene (to pa so potrdili tudi mednarodni opazovalci). V glavnem mestu so zato izbruhnili nemiri. Krvavo so jih zadušili in spremenili ustavo, ki predsedniku zdaj dovoljuje tri mandate. Eyadéma je na volitvah junija 2003 spet zmagal, opozicija pa je protestirala.

Sorodna gesla: Eyadéma, Étienne Gnassingbé | Gvinejska obala | Lomé | zahodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek