fluorescenca, pojav pri nekaterih snoveh, da pri obsevanju (npr. s kratkovalovno ali UV-svetlobo) takoj sevajo svetlobo z isto (resonančno sevanje) ali večjo valovno dolžino. Vpadna svetloba vzbudi elektrone v atomih na višji energijski nivo, ti pa pri prehodu v osnovno stanje oddajo svetlobne bliske z valovno dolžino, ki je značilna za posamezne snovi. Fluorescenca je ena od oblik luminiscence. Soroden pojav je fosforescenca, ko se prehod na osnovno raven zgodi z zakasnitvijo do 10–8 s. Z uporabo fluorescence postanejo posredno prek izbitih sekundarnih elektronov uranovega stekla vidna tudi rentgenska sevanja. Fluorescenčne snovi so: fluorit (jedavec), fluorescein, mnoge organske tekočine, soli, uranove spojine (uran), nekatere kovine iz skupine lantanidov in cianoplatinati (platina). Tanke plasti kroma, mangana, bakra in srebra postanejo fluorescenčne pri mešanju z nekaterimi dodatki. Fluorescenca je v rabi v fluorescenčnih svetilkah, pri televizijskem zaslonu (katodna cev), rentgenskem zaslonu (rentgenska elektronka) in radarskem zaslonu (radar). Tudi Mößbauerjev pojav je oblika fluorescence.
Dostopnost