tokamak [rusko], poskusna naprava za nadzorovano jedrsko zlivanje; razvita v ZSSR. Tokamak sestavlja vakuumska komora v obliki zvitka (torusa); v njej z močnim magnetnim poljem segrevajo plazmo do zelo visokih temperatur. Magnetno polje hkrati preprečuje plazmi dostop do sten. Tako preprečijo ohlajanje plazme oz. dosežejo potrebno toplotno izolacijo. Temperature in tlaki, ki so jih dosegli v tokamaku, se bolj od vseh drugih dosedanjih fuzijskih postopkov približajo razmeram, kakršne morajo biti v fuzijskem reaktorju pri zlivanju jeder. S tokamakom ASDEX, ki so ga razvili na Inštitutu za fiziko plazme Maxa Plancka v Garchingu (Nemčija), so 1980 prvič na svetu v plazmi ustvarili temperaturo ok. 10 mln. °C, pri kateri bi lahko potekalo zlivanje, in jo za kratek čas (tri sekunde) ohranili. Na osnovi tokamaka deluje tudi eksperimentalna naprava v Culhamu v Veliki Britaniji (Joint European Torus; JET), s katero so konec 1991 prvič segreli plazmo na temperaturo, dovolj visoko za zlivanje, in z zlivanjem tudi dobili energijo. Drugi pomembni tokamaki so v Oak Ridgeu v ZDA (Princeton Large Torus; PLT), Naki na Japonskem (JT-60) in Moskvi (T-10).
Dostopnost