Mani, utemeljitelj manihejstva, *14.4.216 pr. n. š. pri Ktezifontu, †26.2.277 Gundešapur; izvira iz sloja visokega partskega plemstva; na zahtevo zoroastrskih magov so ga zaprli, umrl v zaporu; po legendi naj bi mu pri živem telesu odrli kožo in ga križali. Njegov nauk sestavlja mešanica grške, gnostične, krščanske, budistične in zoroastrske miselne dediščine; Mani je hotel v njem strniti resnice vseh religij in kot zadnji prerok dokončati poslanstvo svojih predhodnikov. Bil je vsestransko izobražen mož, svojo religijo pa je predstavil v pisni obliki kot zapleten univerzalni mit, v katerega je vključeval stare religiozne motive. V ta namen je iz palmirske izdelal manihejsko pisavo; njegova dela so bila deloma opremljena s slikami (zato je dobil vzdevek Slikar). Njegovo delo pomeni temelj manihejske knjižne kulture.