zaslonka, priprava za omejevanje žarkov pri optičnih napravah (objektivi, okularji, teleskopi). Z zaslonko omejujemo žarke, ki vpadajo poševno in se v lečju najmočneje razpršujejo. Z nastavljivo zaslonko na objektivu fotografskega aparata spreminjamo relativno odprtino; ta vpliva na svetlost in ostrino slike ter globinsko ostrino. Z zaslonko odstranimo del snopa žarkov, ki vstopajo skozi objektiv; tako ga laže usmerimo na površino fotografskega filma; pri preslikavi brez zaslonke bi za ostro sliko dveh točk na različnih oddaljenostih od fotografskega filma potrebovali dve ravnini. Zaradi uporabe zaslonke pa se preslikata obe točki tako, da je ostrina na eni ravnini zadovoljiva; s tem povečamo globinsko ostrino. Z bolj odprto zaslonko lahko slikamo pri šibkejši svetlobi. Na film pade namreč več svetlobnega toka, zato je globinska ostrina slike manjša. Pri majhni zaslonki deluje objektiv podobno kakor t. i. camera obscura. Kakovost preslikave te ni odvisna od goriščne razdalje leče objektiva in oddaljenosti predmeta. Pri zelo majhni zaslonki je slika spet neostra zaradi uklona svetlobe na stenah zaslonke. Velikost zaslonke pri največji ostrini imenujemo kritična zaslonka. Najpogostejše izvedbe zaslonk so vtična, revolverska in zaslonka iris. Ta je sestavljena iz venca srpastih pločevinastih lamel; z nastavljalnim obročem lahko zvezno spreminjamo odprtino.
Dostopnost