nebo, 1. religija:prostor nad zemljo, ki je v religiji ponavadi predstavljen kot polkrogla. V zgodnjih visoko razvitih religijah je pogosto razumljeno kot moško božanstvo v nasprotju z žensko Zemljo, ponekod je tudi stvarnik Zemlje. V religijah, ki temeljijo na veri v transcedentnega Boga, je nebo (nebesa) tudi prebivališče božanstva in duhov oz. kraj večne posmrtne blaženosti (nasprotno pekel).
Sorodna gesla: Aaru | kraljestvo mrtvih | pekel | vnebohod | vrhovno božanstvo2. astronomija:nebesna krogla, navidezna krogla, katere del se boči nad nami in vrti z V na Z. Na njeni notranji strani se zdijo pritrjene zvezde, med njimi se gibljejo planeti, Luna in Sonce. Ker so vesoljska telesa tako daleč, da človek ne loči, katero je bliže in katero bolj daleč, se nam zdijo vsa enako oddaljena, od tod predstava krogle. Nebesna modrina nastane zaradi sipanja svetlobe Sonca na zračnih molekulah. Šibko svetenje nočnega neba izhaja iz sipanja svetlobe zvezd, zodiakalne svetlobe in lastnega svetenja ozračja Zemlje (rekombinacije). Za določitev lege na nebu rabijo določene točke in veliki krogi. V središču krogle je opazovalec (opazovališče). Vodoravna ravnina skozi opazovališče seka nebesno kroglo v velikem krogu, horizontu. Točka na krogli navpično nad opazovalcem je zenit, pod opazovalcem pa nadir. Nebesna pola (severni in južni) sta prebodišči nebesne krogle z vrtilno osjo Zemlje. Njuna zveznica je svetovna os. Pravokotno nanjo leži ravnina ekvatorja Zemlje, ki seka nebesno kroglo v nebesnem ekvatorju. Veliki krog, ki veže oba pola in teče čez zenit in nadir, je nebesni meridian opazovališča, ki leži v ravnini njegovega poldnevnika. Ta seka horizont v južišču (J) in severišču (S). Pravokotnica na zveznico teh dveh točk skozi opazovališče določa na horizontu točki vzhodišče (V) in zahodišče (Z). S temi štirimi točkami so določene smeri neba. Vmesne smeri imenujemo npr. severozahod (SZ), severoseverozahod (SSZ) ipd. Navidezno dnevno vrtenje nebesne krogle, tj. navidezno dnevno gibanje zvezd od njihovega vzhoda čez najvišjo točko na nebesnem meridianu do njihovega zahoda, je posledica resničnega vrtenja Zemlje z Z na V. Glavne smeri neba določa razdelitev horizonta z astronomskimi koordinatami; smeri sever (mednarodna oznaka N) in jug (S) sta določeni s presečiščema poldnevnika s horizontom, zahod (W) in vzhod (E) pa s presečiščema horizonta in kroga (vzporedniški krog), ki s poldnevnikom oklepa kot 90°.
Dostopnost