psihologija kriminala, veja aplikativne psihologije in kriminologije; ukvarja se s psihološkim ozadjem (motivi) zločinov, osebnostjo prestopnika, psihologijo izjav pred sodiščem (sodna psihologija) in možnostmi za resocializacijo s spreminjanjem vedenja in stališč; včasih razširjeno mnenje, da je vzrok za zločin prirojena značajska motnja, se je umaknilo stališču, da takšno vedenje v veliki meri izzove okolje.
Dostopnost