kositer (latinsko stannum), simbol Sn, dvo- in štirivalentni kemijski element, vrstno število 50, atomska masa 118,69; srebrno siva, svetleča, tanljiva kovina, najdemo jo v treh modifikacijah; tališče 231,89 °C, vrelišče 2360 °C, gostota 7,31 g/cm3, Mohsova trdota 1,8; že pri sobni temperaturi ga lahko izvaljamo v tanke folije (staniol), ki pri upogibanju značilno šelestijo. Kositer preide pri dolgotrajnem mrazu v sivo prašnato modifikacijo (kositrova kuga). Kositer je odporen proti koroziji, raztapljajo ga le močne kisline in baze. Pomemben mineral je kasiterit (kositrov dioksid), SnO2. Glavna nahajališča so v Maleziji, Indoneziji in Boliviji. Kovino pridobivajo z redukcijo kasiterita s koksom; surovi kositer očistijo s posebnimi talilnimi postopki. Kositer uporabljajo za prevleko železne pločevine (bela pločevina), npr. za pločevinke, kot kovino za zlitine (v bronih, kovinah za ležaje, britanskih kovinah) in za izdelke umetne obrti (npr. krožnike, vrče, svetilnike). Kositer ima velik pomen v proizvodnji ravnega stekla (steklo). Spojine: kositrov(II) klorid, SnCl2 · 2 H2O, uporabljajo kot lužilo za tekstil in kot redukcijsko sredstvo v organski kemiji; kositrov(IV) klorid, SnCl4, je brezbarvna, na zraku kadeča se tekočina; uporablja se v barvarstvu, kot katalizator pri kloriranju. Kositrov dioksid uporabljajo kot polirno sredstvo za steklo in jeklo, tudi za motnjenje stekla in emajla.
Dostopnost