alpska favna, živalski svet Alp; 1. splošno vse živali, ki živijo v Alpah, deloma tudi tiste, ki se pojavljajo v okolici; prehodni priseljenci (volk in medved) in ubežniki pred kulturami, ki se izogibajo vse gostejši človeški poselitvi (divji petelin, planinski orel, krokar in ris); 2. posebej na Alpe (predvsem alpinski pas) omejene živali (le malo vrst!) ali tudi tiste, ki živijo v drugih gorstvih s podobnimi življenjskimi razmerami ali na arktičnem območju (arktoalpinske); zanje so značilne prilagoditve na visokogorsko podnebje in podlago, npr. gosta dlakavost (pri sesalcih), temna barva (melanizem), bela zimska dlaka/perje (pri planinskem zajcu in belki ali snežnem jerebu), razkrečena kopita (pri gamsu in kozorogu), živorodnost (pri živorodni kuščarici in planinskem/črnem močeradu), dolgo zimsko spanje (pri svizcu). Alpsko favno sestavljajo predvsem vrste, prilagojene na hladnejše podnebje, vendar lahko živijo tudi zunaj Alp: planinski zajec in belka ali snežni jereb, dular, brezovček in številne nižje živali; starejši priseljenci iz srednje Azije: planinska pevka, planinski plezavček, komatar, planinska kavka, snežni vrabec, gams, kozorog, svizec; vrste iz tajge: triprsti in belohrbti detel ter koconogi čuk. Za ohranitev alpskih živali obstajajo številna zaščitena območja, večina vrst je zaščitena z zakonom o varstvu narave.

Sorodna gesla: Alpe | alpska flora | melanizem | nivalna favna | tajga | varstvo narave


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek