hipofiza [grško], glandula pituitaris, možganski privesek, pomemben endokrini organ na spodnji strani možganov, prek peclja povezan s hipotalamusom. Pri človeku tehta 0,6–0,8 g. Hipofizo delimo v sprednji, srednji in zadnji reženj. Sprednji reženj zavzema funkcionalno posebno mesto, ker v njem nastajajo in se izločajo hormoni, nadrejeni drugim endokrinim žlezam. V sprednjem režnju so doslej odkrili sedem hormonov. Somatotropin deluje neposredno na telesne celice, spodbuja celotno telesno rast in presnovo. Adrenokortikotropni hormon uravnava endokrino dejavnost nadledvičnih žlez, tirotropni delovanje ščitnice in prolaktin nastajanje mleka v mlečnih žlezah. Gonadotropna hormona pri ženskah uravnavata dozorevanje jajčeca oz. folikla, sprostitev jajčeca, nastanek in ohranjanje rumenega telesca ter nastajanje njegovih hormonov, pri moških pa nastajanje semenčic in moških spolnih hormonov. Melanotropni hormon pri dvoživkah in ribah s širjenjem pigmentnih celic vpliva na spreminjanje barve; pri človeku nima vpliva na obarvanost kože. Verjetno sprednji reženj izloča še druge hormonske snovi. Zadnji reženj je najbrž le zbiralno mesto za dva hipotalamična hormona, vazopresin in oksitocin, ki vplivata na tonus gladkega mišičja in ravnovesje mineralov v telesu. Oba enako, le razl. izrazito delujeta na maternico, ledvice, žile, srce ter na mišičje črevesa, žolčnika in mehurja. Srednji reženj skupaj s sprednjim tvori melanoforni hormon, ki pri človeku povečuje občutljivost za svetlobo ter spodbuja nastajanje melanina in kopičenje barvila v koži.
Dostopnost