rimske ceste, v rimski državi ceste, ki so jih gradili in vzdrževali magistrati z imperijem, pozneje rimski cesarji; najstarejša Apijeva cesta (viae). Teže prehodna območja so premagovali z mostovi, viadukti, predori; v enakomernih razdaljah so imele miljne kamne (z navedbo oddaljenosti od Rima ali od najbližjega mesta, meje province ali legijskega tabora), ob njih so bila počivališča in krčme. Skupna dolžina cestne mreže je bila pod Trajanom ok. 80.000 km. Namenjene so bile predvsem vojaški rabi in posredovanju sporočil, pa tudi trgovini in potovanjem.
Dostopnost