kolobarniki (Annelida), deblo členonožcev z ok. 7000 vrstami; živeli so že v kambriju; njihovo telo je členjeno na številne enake zunanje in notranje segmente (metameri); na prvem členu je ustna odprtina. Cevasto podkožno mišičje omogoča gibanje z izmeničnim krčenjem vzdolžnih in krožnih vlaken, pri tem sodelujejo tudi hitinske dlačice. Kolobarniki imajo zaprt krvožilni sistem in nitasto živčevje; na prvih členih so oči ter vohalni in tipalni organi; zadnje člene lahko obnavljajo. Živijo v vseh podnebnih pasovih, na tleh in v njih, v blatu, v celinskih vodah in morju; nekateri so zajedavci; so hrana mnogim živalim, nekateri tudi človeku. V razred mnogoščetincev sodijo mdr. morske strige, črv palolo, peščena glista. V razred sedlašev (Clitellata) prištevamo pijavke in maloščetince (Oligochaeta), npr. deževnike, tubifekse. V razred mizostomidov (Myzostomida) spadajo pretežno majhni, ploščati zajedavci, ki živijo predvsem na iglokožcih, nekateri povzročajo ciste na ramenih morskih lilij. So predniki trikrparjev, rakov, pajkovcev, stonog in žuželk.

Sorodna gesla: členonožci | črvi | deževniki | iglokožci | klorokruorin | mnogočlenarji | mnogoščetinci | morske strige | Neopilina | pajkovci | palolo | peščena glista | pijavke | protostomidi | raki | starinski mehkužci | stonoge | trikrparji | tubifeks | živčevje | žuželke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek