vtičnica, del električne napeljave, ki se uporablja za (razstavljive) povezave. Ker omogoča dovod električnega toka, kontaktov ni mogoče doseči z roko. Izdelana je kot prilegajoči se del vtiča, ki omogoča odvajanje električnega toka. Vtičnice za hišne napeljave so lahko nadometne ali podometne, druge pa so prirejene za priklop na kabel ali vgraditev na ohišja električnih naprav. Sodobne enofazne vtičnice imajo tri kontakte (šuko vtičnica): poleg aktivne (rjava ali črna) in nevtralne (svetlomodra) žice imajo še ozemljitveni vod (rumeno-zelena). Ta ob morebitnem kratkem stiku odvede električni tok; ob tem se izklopi varnostno stikalo ali pretali varovalka. Trifazne vtičnice imajo po pet kontaktov: poleg treh faz še nevtralni in ozemljitveni vodnik.

Sorodna gesla: električno omrežje | ozemljitev | razvodje | vtič | vtični kontakt | zaščitni kontakt | zaščitni ukrepi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek