švicarska umetnost, zaradi zemljepisne lege Švice je na švicarsko umetnost posameznih območij močno vplivalo umetniško dogajanje sosednjih dežel; samosvoj razvoj slikarstva predvsem v 18./19. st.
Karolinška umetnost Z ustanovitvijo samostanov v Romainmôtieru (5. st.), Sankt Gallnu (6. st.) in Disentisu (7. st.) začetki krščanske umetnosti, pomembni karolinški arhitekturni spomenik je cerkev sv. Janeza v Münstru (Graubünden).
Romanika Vodilno je bilo stensko slikarstvo: freske v kapeli v Chalièresu (Jura), romanska oprema cerkva v Sorengu pri Luganu in v Prugiascu v s. Ticinu; ok. 1130–40 je nastal še zdaj ohranjeni leseni strop v cerkvi sv. Martina v Zillisu; primer romanske stavbne plastike je portal sv. Gala na baselski stolnici.
Gotika Zgodnjegotske cerkve: stolnice v Churu, Ženevi in Lozani, Baslu. Iz obdobja visoke oz. pozne gotike so cerkev bosonogih avguštincev v Baslu in stolnica v Bernu. Med posvetnimi stavbami iz tega obdobja so mestne hiše v Baslu, Badnu in Steinu am Rhein. Med spomenike knjižnega slikarstva sodi heidelberški Manessejev rokopis, nastal verjetno ok. 1320 v Zürichu, imenovan po züriškem mestnem svetniku Rüdigerju Manesseju (Heidelberški pesniški rokopisi).
Renesansa V j. Švici se je uveljavila pod italijanskim vplivom, hkrati v s. Švici pod augsburškim vplivom. Slikarstvo: upodobitve pokrajine mdr. pri U. Grafu, Hansu Leuju mlajšem; vrhunec pomeni delovanje bratov A. Holbeina in H. Holbeina mlajšega: podobe donatorjev, upodobitve madon, knjižne ilustracije. Splošno v rabi so bile t. i. kabinetne šipe; manjše, z emajlnimi barvami poslikane okrogle šipe, deloma z grbi donatorjev. Posvetne stavbe: mestne hiše v Luzernu in Solothurnu, sakralna stavba: dvorna cerkev v Luzernu.
Barok in rokoko Na katoliških območjih so nastale številne monumentalne sakralne stavbe, npr. v Einsiedelnu, Schwyzu, Sankt Gallnu, Solothurnu. Umetno obrt predstavljajo predvsem korne klopi v cerkvah, npr. v Sankt Gallnu in Beromünstru. V rokokojskem slikarstvu prednjači S. Geßner s knjižnimi ilustracijami in idealnimi krajinami.
Kasnejša obdobja V 18./19. st. se je v Švici razvilo samosvoje krajinarstvo in alpsko slikarstvo: R. Zünd, A. Stäbli, A. Calame, G. Segantini, B. Menn, A. Graff. Pomembna osebnost simbolističnega poznoromantičnega slikarstva je bil A. Böcklin. Mednarodni ugled je dosegel tudi F. Valloton, ki se je pridružil umetniški skupini Nabis. F. Hodler je deloma vodil že tudi v ekspresionizem. V 20. st. je imela Švica pomembno vlogo kot dežela, v katero so se zatekli nemški umetniki, npr. E. L. Kirchner. 1916 je bila v Zürichu ustanovljena skupina Dada (dadaizem). Velik vpliv na umetniško dogajanje je imel umetnostni teoretik, pedagog in slikar P. Klee. Po njegovem prepričanju je podzavest pomemben dejavnik v umetnosti. Podobno naravnanost, čeprav na drugačen način, so zagovarjali tudi nadrealistični slikarji, med njimi v Berlinu rojena in v Švici živeča umetnica M. Oppenheim, ki se je posvetila ready-madeu. A. Giacometti se je pridružil pariški skupini nadrealistov. Na S. Taeuber-Arp in njeno geometrično abstraktno ustvarjanje so vplivali učitelji iz Bauhausa, kot npr. J. Itten. Sodobno plastiko predstavljata mdr. J. Tinguely in B. Luginbühl. Švicarskega rodu je bil tudi arhitekt, slikar in oblikovalec Le Corbusier, ki pa je deloval predvsem v tujini. Umetnik informela je R. Iseli, P. Stämpfli pa sodi k pop artu.
Dostopnost