Bocvana (uradno ime Repaboliki ya Botšwana [cvansko], Republic of Botswana [angleško], Republika Bocvana), država v notranjosti j. Afrike; meji na Južno Afriko na J, Zimbabve na V in Namibijo na Z in S.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura, poletni čas
površina 581.730 km2, S–J in V–Z po 950 km
prebivalstvo 1,6 mln., 3 preb./km2, letna rast 3,3 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto Gaborone, 186.000 preb., 1010 m nad morjem, ob reki Moselebe, v bližini državne meje na jugovzhodu
upravna razdelitev 11 okrožij; vodijo jih okrožni sveti
članstvo v organizacijah OZN (od 1966), Britanska skupnost narodov, AU, SADC, carinska unija z Južno Afriko, AKP
uradni jezik cvanski in angleški; angleški je pomemben tudi v izobraževanju in trgovini
denarna enota pula (oznaka BWP)


Naravne razmere
Bocvana zavzema večji del enolične kotline Kalahari (900–1100 m nad morjem) brez rečnega odtoka. Ravnino le na V in JV prekinjajo osamljene gore in skrilaste vzpetine. Na SZ reka Okavango – teče iz Angole – ustvarja veliko delto. Ker voda zelo izhlapeva in ker padavin ni dovolj, tam številne reke sklenejo tok v velikem zamočvirjenem območju. V j. delu je jezero Ngami. Obsežna območja dežele so slana; po njih tečejo vode le občasno. Takšno je npr. območje Makgadikgadi na SV. Na Z države prevladujejo peščeni nanosi s sipinami, visokimi do 12 m. Glede na podnebje sodi Bocvana v subtropski pas z močnim celinskim vplivom. Temperature so lahko ekstremno visoke (do 40 °C) ali pa občasno tudi pod ničlo. Povprečna julijska temperatura je 15 °C, povprečna januarska pa 25 °C. Letna količina padavin niha med 700 mm na S in 250 mm na JZ; večinoma v obliki kratkotrajnih nalivov (deževna doba november–april). Vmes je večinoma povsem sušno obdobje; dolgotrajne suše. Rastlinstvo je skromno; sušni gozdovi z listavci (listje odpade) na SV prehajajo v jz. smeri v suho savano in savano s trnastim grmičevjem ter polpuščavo. V Bocvani je več narodnih parkov in živalskih rezervatov, med njimi narodni park Chobe.

Prebivalstvo
Večino prebivalcev sestavlja bantujska plemenska skupina Cvanov (Bečuanov). Ta se deli na osem plemen (največji sta plemeni Bamangvatov in Bakvenov); živijo na dokaj strogo ločenih območjih. Vse do danes se je deloma obdržala stara plemenska ureditev. Na SV prebivajo v majhnih naseljih Bakalangi. Kalahari je življenjski prostor nomadskih lovcev in nabiralcev Grmičarjev, prvotnih prebivalcev j. Afrike. Majhno število Evropejcev (večinoma Britancev) ter belih Južnoafričanov predstavlja pomembno gonilo gospodarstva, belci pa vodijo tudi upravo. Nekateri so tudi kmetje (središče evropejskega načina kmetovanja je okoli mest Gaborone in Lobatse). Nekaj je tudi Indijcev. Številni Bocvanci so kot sezonska delovna sila zaposleni v rudarstvu v Južni Afriki. Najpomembnejše naselitveno območje in težišče gospodarstva je v ozkem pasu na V države; tam so tudi vsa večja mesta. Bantujska plemena prebivajo večinoma v velikih vaseh, ki nimajo mestnih značilnosti. Bantujci so večidel pripadniki naravnih verstev, nekaj pa je tudi kristjanov in muslimanov. Nepismenih je še ok. 30 % odraslih prebivalcev. Edina univerza, ustanovljena 1975, je v glavnem mestu Gaborone.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1966 je Bocvana predsedniška republika znotraj Britanske skupnosti narodov. Predsednik države je hkrati tudi predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil; izvolijo ga v parlamentu (vsakih pet let). Zakonodajni organ je narodna skupščina: sestavljajo jo 34 izvoljenih poslancev in štirje imenovani, predstavnik vlade in državni tožilec. Posvetovalno vlogo ima t. i. House of Chiefs. Ima 15 članov, med njimi je vseh osem vodij večjih bantujskih plemen. V pravosodnem sistemu sta enakovredno zastopana tradicionalno plemensko pravo in pravni sistem Južne Afrike. Najvišji organ je vrhovno sodišče. Služenje vojaščine je prostovoljno.

Gospodarstvo
Bocvana sodi med bogate afriške države. Nosilni gospodarski veji sta kmetijstvo in rudarstvo kot glavni vir deviznega zaslužka. Na mnogih ravneh gospodarstva je značilna tesna povezanost z Južno Afriko (zunanja trgovina, tranzitni promet, oskrba z energijo idr.). Še vedno je polovica aktivnega prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. Suhe savane na večini ozemlja države so primerne le za ekstenzivno živinorejo (govedo, koze, ovce), pa vendar je najpomembnejša kmetijska veja v izvoz usmerjena govedoreja v v. delu države; z njo se ukvarjajo tako na majhnih kmetijah kot na velikih farmah. Zaradi velikega števila živali je pogosta čezmerna paša, to pa pospešuje erozijo prsti in navsezadnje povzroča tudi širjenje puščav. Problematična je oskrba z vodo. Poljedelstvo skoraj izključno na ozkem rodovitnem pasu na V. Glavni pridelki so proso, koruza, stročnice in melone. V delti reke Okavanga je razvit ribolov. Izjemno pomembno vlogo v gospodarskem razvoju ima pridobivanje diamantov (Bocvana je med vodilnimi svetovnimi dobavitelji); od 1972 je tam eden največjih rudnikov na svetu. Lastnika sta (polovični delež) država Bocvana in južnoafriški koncern De Beers. Pomembno je tudi pridobivanje bakrove, nikljeve, manganove, zlate in srebrove rude ter azbesta in premoga. V zaslanjeni pokrajini Makgadikgadi je v načrtu velik projekt za pridobivanje pepelike in soli. Glavni industrijski veji sta živilska (klavnice, koruzni mlini, pivovarne) in usnjarska predelovalna industrija; obstajajo še tekstilna in kovinskopredelovalna industrija ter industrija gradbenega materiala. Najpomembnejši izvozni izdelki so diamanti (75 % izvoza), bakrov in nikljev koncentrat (predvsem v ZDA) ter goveje meso (predvsem v države EU). Najpomembnejša prometna žila je železniška proga na V države; teče iz Kaplandije v Južni Afriki proti Zimbabveju. Cestno omrežje je večinoma še vedno brez asfaltne prevleke. Mednarodno letališče je s. od glavnega mesta Gaborone. V zadnjem času je čedalje pomembnejša dejavnost turizem; gostje obiskujejo predvsem živalske rezervate.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 4,8 mlr. USD, 3010 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 4 %, industrija 44 %, storitvene dejavnosti 52 %
uvoz (2001, ocena) 2,1 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 2,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 325 mln. USD


Zgodovina
V začetku 19. st. je nastalo več britanskih misijonov. 1885 je bil razglašen protektorat Bečuanija. 1960 je dobil avtonomijo, pet let pozneje pa je bila potrjena nova ustava. 1966 je Bocvana postala neodvisna država znotraj Britanske skupnosti narodov. Kljub gospodarski odvisnosti od Južne Afrike se je Bocvana vseskozi uspešno upirala nekdanji politiki apartheida, ki je usodno zaznamovala življenje v j. sosedi. Dolgoletni predsednik države (1980–98) je bil K. Masire, član Bocvanske demokratske stranke (BDP); stranka ima absolutno večino v narodni skupščini. Bocvano je močno prizadela epidemija aidsa; 2003 so imeli najvišjo stopnjo obolelih glede na število prebivalcev na svetu.

Sorodna gesla: aids | Bečuanija | BLS-države | Cvani | Gaborone | južna Afrika | Kalahari | Masire, sir Ketumile | Soti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek