sferičen [grško], ki ima obliko površja krogle, predvsem pri ploskvah; sferična geometrija: geometrija na površju krogle (na sferi), značilnosti sta npr. obstoj dvokotnikov in pa trikotnikov z vsoto notranjih kotov, ki presega 180°; sferična trigonometrija: trigonometrija na sferi; sferična astronomija: uporaba geometrije in trigonometrije na nebesni sferi gibajočih se teles (astronomske koordinate); sferične leče: leče, katerih ploskve so (praviloma) krogelno zbrušene.

Sorodna gesla: astronomske koordinate | geometrija | krogla | leča | trigonometrija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek