monopol [grško, ‘izključna prodaja’], 1. ekonomija:združitev celotne ponudbe blaga iste vrste v enem podjetju (monopolist). Odsotnost konkurence monopolistu dovoljuje, da količino ponudbe in ceno določa prosto oz. upošteva svoj (maksimalni) dobiček (A. A. Cournot). Monopolna cena običajno presega ustrezno konkurenčno ceno. Strogo teoretični primer monopola je le idealni tip, ki je v resnici redek. Oblike: 1. naravni monopol temelji na izključni lastnini surovin, 2. pravni monopol temelji na pravici patenta in lastnine, pravicah, ki jih izkorišča država sama (državni monopol), npr. v monopolnih državnih podjetjih, kot sta pošta, železnica, finančni monopol, 3. družbeni (organizacijski) monopol, združenje podjetij za izključitev konkurence, kot sta kartel, trust, 4. kolektivni monopol, združenje fizičnih in/ali pravnih oseb za sklepanje kolektivnih pogodb. Uveljavilo se je razlikovanje med ponudbenim monopolom in povpraševalnim monopolom. Ustreznejša bi bila izraza monopol in monopson. Kadar si na trgu nasproti stojita le en ponudnik in en povpraševalec, je to bilateralni (dvostranski) monopol, značilen primer je trg dela (oblike konkurence, oligopol).
Dostopnost