uglasitev,
1. elektrotehnika: uglaševanje.
2. glasba: temperatura oz. temperiranje, izravnava razmerja med frekvencami tonov (tj. nihajnimi števili). Harmonsko čista uglasitev z nihajnimi razmerji 2 : 1 (oktava), 3 : 2 (kvinta), 5 : 4 (velika terca) povzroča v drugih tonskih načinih moteče nepravilnosti (pitagorejska koma). Do renesanse običajna srednjetonska (neenakomerno izravnana) uglasitev je te nepravilnosti izravnala le pri redkih sosednjih tonskih načinih. Ok. 1700 je Andreas Werckmeister uvedel do zdaj veljavno izravnano (temperirano) uglasitev: oktava je po formuli 12√ ≈ 1,0595 razdeljena na 12 matematično enakih delov. Zdaj so intervali le rahlo (vendar za normalno uho nezaznavno) neizravnani; zato pa je mogoče muzicirati v vseh 12 tonskih legah, možne so modulacije vsake lege v vsako lego, vsak ton lahko stopi v razpoznavno tonalno razmerje z vsakim drugim tonom, kakor je med prvimi pokazal J. S. Bach v svoji zbirki v dveh delih Dobro uglašeni klavir.

Sorodna gesla: Bach, Johann Sebastian | četrttonski sistem | glasbene vilice | kvinta | kvintni krog | oktava | pitagorejska koma | razglasitev | temperirana uglasitev | terca | vejica | Werckmeister, Andreas


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek