stara Kolumbija, zahodni, gorati del današnje republike Kolumbije. Na J se dotika prostora andske kulture. Ta prostor je domovina Čibčev. V naselbinah in kupih lupin mehkužcev, s katerimi so se prehranjevali prebivalci karibske obale ok. 3000 pr. n. š., so našli keramiko. V vaseh ob spodnjem toku Ría Magdalena in Ría Sinú so v 1. tl. pr. n. š. verjetno gojili maniok, pozneje predvsem koruzo. Razvite so bile razl. regionalne kulture in plemenske tvorbe z visoko razvito umetno obrtjo, posebej še keramika in okrasje iz poldragih kamnov. Zaradi obdelave zlata in tumbage v obdobjih pred našim štetjem in še posebej po 500 n. š. velja stara Kolumbija za eno od glavnih središč indijanske metalurgije; razl. slogi (kimbajska kultura). Trgovski stiki so segali do Jukatana. Zgradbe so bile iz lesa in se niso ohranile. Poleg grobnih gomil (Río Sinú) in piramid iz prsti so pomembni kamniti ostanki le v San Agustínu in na območju tajronske kulture. Tajronska in muiška kultura (Muiski) sta v 16. st. pomenili vrh političnega in kulturnega razvoja. Mnoga ljudstva stare Kolumbije so poznala kanibalizem (kanibal). Ljudstva Kogijcev in Arhuakov v Sierri Nevadi de Santa Marta so deloma ohranila predkolumbovsko kulturo in čibčevski jezik vse do danes.
Dostopnost