psihologija jezika (psiholingvistika), veja psihologije, tudi jezikoslovja; raziskuje psihološke značilnosti in pogoje razumevanja ter tvorjenja besedil, nastajanja pojmov (povezanost mišljenja in govorjenja), podobnosti in razlike v primerjavi z drugimi oblikami sporazumevanja, učenje jezika, tj. učenje prvega jezika pri otrocih in tudi drugih jezikov (drugi, tretji, tuji jezik) pri mladostnikih in odraslih. Razl. teoretične zasnove (behaviorizem, kognitivna psihologija, nativizem) so pripeljale do deloma nasprotujočih si pojmovanj.

Sorodna gesla: behaviorizem | jezikoslovje | kognitivna psihologija | nativizem | psihologija | psihologija kulture | sporazumevanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek