zakon donosa (zakon padajočih donosov), zveza med spremembo količine angažiranega proizvajalnega dejavnika in spremembo rezultata celotnega donosa; prvi jo je opisal A.-R.-J. Turgot. Če se pri drugih stalnih proizvajalnih dejavnikih (npr. površina zemljišča, tehnološka opremljenost) angažira dodatna enota spremenljivega proizvajalnega dejavnika (npr. dodatna delovna ura), se mejni donos, tj. prirastek celotnega donosa, najprej zelo poveča (po naraščajoči stopnji), z zaposlitvijo dodatnih enot tega proizvajalnega dejavnika začne naraščati po padajoči stopnji, nato pa padati. Zakon padajočih donosov pride do veljave vedno, kadar je količina vsaj enega proizvajalnega dejavnika stalna, drugi pa so spremenljivi. Krivulja, ki ponazarja tovrstno rast celotnega donosa, ima obliko črke S. Pri tej obliki krivulje obstaja vedno določena količina vključenih variabilnih proizvajalnih dejavnikov, pri kateri je povprečni donos (proizvodnost) največji; s tem je vključitev tega proizvajalnega dejavnika najbolj učinkovita.
Dostopnost