sloni (Elephantidae), edina živeča družina trobčarjev; veliki rastlinojedi sesalci z debelo kožo (debelokožci); iz zgornje ustne in nosa izoblikovani trobec je dihalni, oprijemalni organ ter sesalni organ in dihalo pri potapljanju. Okla sta preobražena, stalno rastoča zgornja sekalca; zaradi slonovine poglaviten razlog za divji lov. Brejost traja povprečno 22 mesecev; eden, redko dva mladiča, ob rojstvu težka 60–130 kg. Življenjska doba 70 let. Od 27 predzgodovinskih slonjih vrst živita zdaj samo še dve: 1. afriški slon (Loxodonta africana), visok do 3 m, težak do 6 t; okla imata oba spola, pri samcih včasih dolga do 3 m in težka do 100 kg; vrh trobca z dvema »prstoma«. Afriški sloni so bili nekdaj razširjeni od sredozemskih obal do j. Afrike, zdaj samo j. od Sahare, naseljujejo savane (stepski sloni). Številčnost (600.000) zelo upada. Žival ogroža divji lov. Že v davnini so slone lovili, jih krotili in uporabljali kot vojne slone (npr. Hanibal). 2. azijski slon (Elephas maximus), visok do 2,8 m, težak 4 t; konec trobca s samo enim »prstom«; uhlji manjši kot pri afriškem slonu. Nekdanja domovina je obsegala ozemlje od Sredozemskega morja do j. Kitajske, zdaj pa je omejena na manjša ozemlja v Indiji in jv. Aziji, na Šrilanko, Sumatro in Borneo. Divjih živali 35.000, število zelo upada zaradi krčenja njihovega biotopa in divjega lova. V ujetništvu živi še ok. 15.000 delovnih živali, večinoma v gozdarskih taborih. – Izumrla sta mamut (Mammonteus primigenius), trobčar z dolgo rdečkastorjavo dlako in velikimi okli, visok ok. 4 m, težak ok. 5 t, živel v ledeni dobi v severni Aziji in Evropi (zmrznjena trupla izkopana v Sibiriji; pri nas najdeno okostje v Nevljah pri Kamniku), in mali evropski gozdni slon (Elephas antiquus), ta je kot toploljubna žival živel v toplih vmesnih obdobjih ledene dobe.
Dostopnost