naravno pravo, pravo, ki je človeku prirojeno, ki vedno in povsod obstaja in je neodvisno od katerekoli zakonodaje; nasprotno pozitivno pravo. Pojem naravnega prava so poznali že antični filozofi, toda bolj kot moralno držo posameznika v družbi. Pri tem so naravno pravo enačili s fizikalnimi naravnimi zakoni (npr. Aristotel in stoiki). Sholastiki so razumeli naravno pravo kot božjo voljo, ki človeku zapoveduje spoštovanje naravnega reda (Tomaž Akvinski). Neteološko prenovo je doživelo naravno pravo v dobi razsvetljenstva (mdr. H. Grotius, B. de Spinoza, S. von Pufendorf in Ch. Thomasius).
Dostopnost