Babilon [grško], 1. zgodovina:v Stari zavezi Babel, ‘božja vrata’ (Bab-ili), akadsko Babilum, mesto, ustanovljeno že v predsumerskem obdobju ob spodnjem toku Evfrata, pomembno šele pod Hamurabijem kot glavno mesto Babilonije. Nemška izkopavanja (1899–1917) predvsem novobabilonska mesta (prva polovica 6. st. pr. n. š.): 18 km dolgo mestno obzidje z osmimi vrati, med njimi Ištarina vrata, cesta procesije k Mardukovemu templju Esagila (z ziguratom), z. mestni grad (z visečimi Semiramidinimi vrtovi; Semiramida), več templjev; na S mesta poletni dvorec Nebukadnezarja II.; iz grškega obdobja gledališče. Po načrtih Aleksandra Velikega bi Babilon postal prestolnica njegove grško-orientalske države. Propad v helenistični dobi z ustanovitvijo Selevkeje ob Tigrisu in Ktezifonta (3. st. pr. n. š.).
Dostopnost