piezoelektričnost (piezoelektrični pojav), lastnost nekaterih kristalov, npr. kremena in turmalina, da se pri deformaciji zaradi mehanskih napetosti na njihovi površini pojavi električna napetost. Pri tem je premaknjena kristalna mreža (električna polarizacija): negativne mrežne točke se glede na pozitivne premaknejo tako, da nastane električen površinski naboj, ki je sorazmeren z velikostjo deformacije. Ta pojav uporabljajo v merilnikih tlaka, v kristalnih mikrofonih, v gramofonskih glavah in plinskih vžigalnikih. Pomemben je tudi nasproten pojav, pri katerem se zaradi zunanje električne napetosti deformira piezokristal: pri kremenovem oscilatorju je na poliran košček kremenovega kristala pritisnjena izmenična električna napetost, ki v kristalu povzroči elastična mehanska nihanja. Če se frekvenca električne napetosti ujema z lastno (mehansko) frekvenco kristala, pride do resonance (kremen). Podobno deluje kristalni zvočnik, kjer z izmenično napetostjo vzbujajo kristal, ki se v ritmu glasbe deformira. Deformacija se prenaša na membrano, ki jo oddaja kot zvok.
Dostopnost