izhlapevanje, počasen prehod kapljevine v plinasto agregatno stanje pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča (izparevanje). V nasprotju z izparevanjem izhlapevanje poteka le na površini kapljevine, potrebno izparilno toploto pa snov prejme iz okolice in kapljevine (ohlajanje z izhlapevanjem). V meteorologiji je znaten del vodnega krogotoka med morji, atmosfero in kopnim. V srednji Evropi znaša na leto izhlapevanje pribl. 300–500 mm in je s tem manjše od količine padavin. Množina vode, ki izhlapi iz zemeljskih tal, rastlin, rek itd., je odvisna od temperature površine, parnega tlaka v okoliškem zraku, hitrosti vetrov in množine vode.
Dostopnost