Jugoslovanska demokratska stranka (kratica JDS), stranka, ki so jo junija 1918 ustanovili slovenski liberalci z združitvijo Narodne napredne stranke na Kranjskem in Narodne stranke na Štajerskem; spomladi 1919 so se povezali še z drugimi jugoslovanskimi unitarističnimi strankami iz nekdanje Avstro-Ogrske in s strankami srbske opozicije; predsednik Lj. Davidović; 1919–24 dnevnik Demokratija; od 1920 skupno ime Demokratska stranka (DS). Z 92 poslanci so bili najmočnejša stranka v ustavodajni skupščini 1920/21; prizadevali so si za narodno enotnost vseh jugoslovanskih narodov, za centralizem v državi in za agrarno reformo, nastopali so proti komunizmu. 1922 so v Sloveniji starejši člani izstopili in obnovili Narodno napredno stranko; ta je 1923 pristopila k slovenskim radikalcem. Ko so 1923 na volitvah zmagale stranke z nacionalno individualno usmeritvijo, se je DS razdelila na dve krili; unitaristično krilo S. Pribičevića se je marca 1924 odcepilo v Samostojno demokratsko stranko (S. d. s.); podpirali so jo tudi slovenski liberalci; še do 1925 v vladi. DS z Lj. Davidovićem si je vse do razpusta 1929 prizadevala za narodni sporazum in parlamentarno demokracijo, volilce pa je ohranila zlasti v Srbiji. V začetku 30. let se je večina liberalcev oz. demokratov vključila v režimsko Jugoslovansko nacionalno stranko. Na volitvah 1935 in 1938 so pripadniki DS in S. d. s. nastopili kot združena opozicija, nato pa sta se stranki obnovili; DS je od 1941 sodelovala v jugoslovanskih begunskih vladah.
Dostopnost