• Išči po:
Avstralija (uradno ime Commonwealth of Australia, Avstralska zveza), celina in zvezna država na j. polobli, obdajata jo Indijski in Tihi ocean. Državno ozemlje zajema avstralsko celino, otok Tasmanijo in nekatere manjše stranske otoke: Otok lorda Howa in Ball's Pyramid (v. od Novega j. Walesa), otočje Macquarie (j. od Tasmanije) in avstralska zunanja ozemlja. Avstralija si lasti tudi del Antarktike (Avstralsko antarktično ozemlje).

časovni pas srednjeevropski čas + 7 ur (zahodna Avstralija) do + 9 ur (vzhodna Avstralija), poletni čas
površina 7,741.220 km2, Z–V 4500 km, S–J 3900 km
prebivalstvo 18,9 mln., 2,0 preb./km2, letna rast 1,5 %, življenjska doba 77 let
glavno mesto Canberra, 340.000 preb., 560 m nad morjem, v kotlini v južnem delu Velikega razvodnega gorovja
upravna razdelitev 6 zveznih držav ter Severno ozemlje in Ozemlje glavnega mesta Avstralije
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), Britanska skupnost narodov, APEC, OECD, Načrt iz Kolomba; vojaško sodelovanje z ZDA
uradni jezik angleški, z nekaterimi avstralskimi jezikovnimi posebnostmi
denarna enota dolar (oznaka AUD)


Naravne razmere
Avstralija je najmanjša celina in hkrati šesta največja država na svetu. Je na robovih privzdignjen ravnik, ki ga obdaja ozek obalni pas. Na S je s Torresovim prelivom ločena od Nove Gvineje, na J z Bassovim prelivom od Tasmanije. Obala celine je malo razčlenjena. Globlje v kopno se zajedata le Veliki avstralski zaliv na J in Carpentarijski zaliv med Arnhemovo deželo in polotokom Cape York na severu. Sv. obala je dolga 2000 km. Ob njej je Veliki koralni greben, največja koralna tvorba na svetu. Na V se ob Tihem oceanu razteza 3000 km dolgo Veliko razvodno gorovje (Vzhodnoavstralske Kordiljere), ki se nadaljuje na Tasmaniji. V njegovem j. delu, Avstralskih Alpah, je najvišja vzpetina v državi Mount Kosciusko, 2230 m. Gorovje na V strmo pada proti obali, proti Z pa se polagoma znižuje v gričevnato in ravninsko pokrajino. Sredi avstralskega nižavja je tudi Velika arteška kotlina in na njenem z. robu kotlina Eyrovega jezera, ki je 12 m nižja od morske gladine in je najnižja točka celine. Reki Murray in Darling na JV tvorita edini pravi rečni sistem na celini. Na Z so ravniki Avstralske planote, sušne puščave brez odtoka, sestavljene iz skalovja, peska in soli (Velika peščena puščava, Velika Viktorijina puščava, Gibsonova puščava). Reke in slana jezera imajo vodo le občasno. Višja pogorja so Macdonnellovo hribovje in Musgrave Ranges (do 1500 m) v središču celine, Ophthalmia Range in Hamersley Range (več kot 1200 m) na SZ in Kimberleyjska planota na S (skoraj 1000 m nad morjem); za to pokrajino so značilni osamelci, med katerimi je največji Ayers Rock. V notranjosti je subtropsko celinsko podnebje z zelo suhimi in vročimi poletji (povprečna januarska temperatura 30–32 °C) in pogosto zmrzaljo pozimi. Na S in SV prevladuje vlažno tropsko podnebje, na JV pa bolj zmerno toplo podnebje. Količina padavin se z oddaljevanjem od obale zmanjšuje (več kot 3000 mm v v. gorovjih in le 200 mm v Veliki arteški kotlini). Celinska notranjost je popolnoma sušna. Na SV raste tropski deževni gozd, ob Carpentarijskem zalivu mangrovski, na JV pa so svetli gozdovi. Za Avstralijo so zelo značilne razl. vrste evkalipta, nekatere visoke do 75 m. Zelo razširjena je tudi akacija. Na sušnih območjih notranje Avstralije uspeva nizko bodljikavo grmičje, t. i. scrub. Okoli srednjeavstralskih slanih jezer je slana stepa, za nižine ob rekah pa sta značilni travnata stepa in savana. Zaradi izoliranosti avstralske celine so se tam ohranile posebne rastlinske in živalske vrste, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Prevladujejo starejše živalske vrste, kot so vrečarji (kenguruji), kljunači, noji, lirorepci, črni labodi, dingi idr. Za njihovo zaščito skrbijo v več kot 400 naravnih rezervatih.

Prebivalstvo
Pri razvoju in razporeditvi prebivalcev je imelo vedno pomembno vlogo priseljevanje. Potekalo je v več valovih. Od 1945 je prišlo 3,5 mln. priseljencev iz več kot 100 držav. Prevladujejo evropski belci, zlasti iz Velike Britanije, ki so se zgostili v velikih obalnih mestih na V in JV. Samo ok. 1 % vsega prebalstva je avstralskih domorodcev (aboridžini; Avstralci) in mešancev. Živijo kot podrejena manjšina, večinoma v rezervatih v celinski notranjosti, deloma v slumih na mestnih obrobjih. Med razl. azijskimi manjšinami je največ Kitajcev, Indijcev in vietnamskih beguncev. Večina prebivalcev je protestantske vere (anglikanci, prezbiterijanci, metodisti), samo približno četrtina je katoličanov. Nekaj je še judov in muslimanov. Dobro razvit šolski sistem je podoben britanskemu. Približno četrtina učencev obiskuje zasebne (pretežno katoliške) šole. Otroci na oddaljenih območjih se izobražujejo prek radijskega servisa (»school of the air«). Najstarejša od skupno 19 univerz je v Sydneyju (ustanovljena 1850).

Državna ureditev
Avstralska zveza je neodvisna parlamentarna zvezna država v okviru Britanske skupnosti narodov; 1999 so na referendumu zavrnili predlog o razglasitvi republike. Formalni vodja države je britanski monarh, zastopa ga generalni guverner, ki ga predlaga avstralska vlada. Izvršno oblast vodi premier, zakonodajna oblast pa je parlament, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom. V senat iz vsake od šestih zveznih držav izvolijo 12 senatorjev s šestletnim mandatom ter po dva senatorja iz vsakega ozemlja. Predstavniški dom ima 147 članov, vsaka tri leta jih izvolijo polovico, prav tako za šest let. Število sedežev v njem je sorazmerno s številom prebivalcev v zveznih državah. Zvezne države so samostojne v notranji politiki, vsaka ima parlament in vlado. Pravni sistem temelji na britanskem. V Avstraliji ni splošne vojaške obveznosti.

Avstralija: zvezne države (2001)

zvezne države površina preb.
(km2) (v 1000)
Novi južni Wales 802 6400
Viktorija 228 4600
Queensland 1727 3600
Južna Avstralija 984 1500
Zahodna Avstralija 2525 1800
Tasmanija 68 457
Severno ozemlje 1346 211
Ozemlje glavnega mesta Avstralije 2 312
Avstralija 7682 18.800


Gospodarstvo
Obalni pas na V in JV je najgosteje naseljeno in gospodarsko najbolj razvito območje v državi. Glavni izvozni gospodarski dejavnosti sta kmetijstvo in rudarstvo, saj prispevata 80 % vrednosti izvoza. Pomembne so še industrija in storitvene dejavnosti. Za kmetijsko izrabo sta primerni približno dve tretjini površja, prevladujejo pa ekstenzivni pašniki. Zaradi razl. talnih in podnebnih razmer pridelujejo zelo razl. kulture. Na SV so obsežni nasadi sladkornega trsta, bombaža, tropskih sadežev (banane, ananas, mango, papaja) in tobaka, na namakanih površinah na JV in JZ žito, vino, sadje, agrumi in krompir. Na obsežnih in slabo poraščenih območjih notranje Avstralije prevladuje živinoreja, zlasti ovčereja (pasma merino). Avstralija ima največ ovc na svetu in je največji svetovni proizvajalec volne (30 % svetovne proizvodnje). Zelo pomembni sta tudi mesna in mlečna govedoreja. Država spada med najpomembnejše izvoznike govejega in ovčjega mesa. Dve tretjini vseh kmetijskih pridelkov izvažajo. Les evkalipta uporabljajo v vsakodnevne namene. Pomemben je tudi obalni ribolov. Avstralija je zelo bogata z rudami. Potem ko so v 50. in 60. letih začeli izkoriščati na novo odkrita rudna bogastva, je delež rudarstva pri izvozu porasel na ok. 40 %. Surovine izvažajo tudi na Japonsko. Visokokakovostno železovo rudo kopljejo zlasti v zahodni in južni Avstraliji, premog na v. obali, boksit na polotoku Cape York (Avstralija je po boksitu vodilna v svetu). Druge pomembne rude: baker, svinec, cink, nikelj, mangan, volfram, mineralni peski (rutil), žlahtni kamni, zlato, srebro, uran, premog, nafta in zemeljski plin. S termoelektrarnami pokrivajo štiri petine energetskih potreb. Z odpravljanjem protekcionističnih ukrepov in privatizacijo državnih podjetij so okrepili zastareli industrijski sektor, ki je imel težave na svetovnem tržišču. Danes je v ospredju živilskopredelovalna industrija (veliki mlini, tovarne mesnih izdelkov in tovarne sladkorja). Na rudnem bogastvu temeljijo kovinska industrija s proizvodnjo železa in jekla ter talilnice aluminija in bakra. Druge panoge: proizvodnja vozil, strojna, elektroindustrija, elektronska, kemijska, petrokemijska, lesnopredelovalna, tekstilna in industrija gradbenega materiala. Glavna bivalna središča in pomembna pristanišča so Sydney, Melbourne, Adelaide, Brisbane, Newcastle, Perth in Port Hedland, eno največjih pristanišč za izvoz rude. Izvažajo predvsem volno, žita (pšenico), meso, mlečne izdelke, sladkor, sadje, kože in kožuhovino, premog, železovo in druge rude, motorna vozila, rezervne dele in stroje. Največje porabnice avstralskih izvoznih izdelkov so poleg Japonske ZDA in države EU. Gosto poseljene pokrajine, zlasti obalna območja, so prepredene z železniškim in cestnim omrežjem. Cesta tudi prečka celino od S (Darwin) do J (Adelaide). Zaradi velikih razdalj in neprimernosti številnih območij za gradnjo cest ali železnic je zelo pomemben notranji letalski promet. Mednarodna letališča so v Brisbanu, Sydneyju, Melbournu, Adelaidi, Perthu in Darwinu. Zaradi posebne pokrajine in edinstvenih rastlinskih in živalskih vrst je Avstralija zelo privlačna za turiste.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 370,4 mlr. USD, 19.530 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 3 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 72 %
uvoz (2001, ocena) 70,2 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 68,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 168,7 mlr. USD


Zgodovina
Prvi je na s. obalo Avstralije (Arnhemova dežela) verjetno stopil 1601 Portugalec Godinho de Eredia. 1605–06 je v Carpentarijski zaliv prišel Nizozemec W. Jansz(oon). 1606 je Španec L. V. de Torres preplul Torresov preliv. Prav tako v 17. st. je D. Hartog dosegel z. obalo (Shark Bay), P. Nuyts pa j. obalo, Nizozemec A. J. Tasman je objadral velik del celine in odkril Tasmanijo in Novo Zelandijo (ter otočji Fidži in Tonga). Prvi Anglež, ki je prišel 1688 na sz. obalo, je bil W. Dampier. J. Cook je 1770 zavzel v. obalo in jo razglasil za britansko posest ter 1774 odkril Novo Kaledonijo. 1788 je v Novem južnem Walesu nastala prva britanska naselbina (kazenska kolonija Port Jackson, pozneje Sydney). Od tam so ok. 1800 začeli prodirati v notranjost: v pogorje Blue Mountains z. od Sydneyja, porečji Murrayja in Darlinga in potem v j. Avstralijo. 1825 so naselili z. Avstralijo. Do 1842 je bila avstralska obala raziskana. Celina je dobila današnje ime 1824 (prej so jo imenovali Nova Holandija). Imenovali so jo po več stoletij iskani bajeslovni južni celini (latinsko terra australis). 1850–1900 so sledila številna nova raziskovanja (ok. 1860 R. Burke) in prečkanje celine v vseh smereh (L. Leichhardt 1844, Th. Mitchell 1845–47, A. C. Gregory 1855/56, J. MacD. Stuart 1862). Po odkritju zlata 1850 se je začelo množično priseljevanje. 1901 je bila ustanovljena Avstralska zveza (Commonwealth of Australia). Ta je med obema svetovnima vojnama podprla svojo matično domovino, 1945 je bila med ustanovnimi članicami OZN. Pod liberalno vlado (Menzies, 1939–41 in 1949–66) je 1951 podpisala varnostni sporazum z ZDA in Novo Zelandijo (ANZUS) in 1954 vstopila v SEATO. 1968 se je osamosvojil otok Nauru, 1975 pa v. del Nove Gvineje (skupaj z Bismarckovim arhipelagom) kot Papua Nova Gvineja. Laburistična vlada pod G. Whitlamom (1972–75) si je prizadevala vzpostaviti odnose s Kitajsko in drugimi azijskimi državami. 1975–83 je vladala koalicija Liberalne in Nacionalne stranke pod vodstvom M. Fraserja. Zvezne države so postale na notranjepolitičnem področju bolj samostojne. Od 1983 je vladala Laburistična stranka pod vodstvom R. J. L. Hawka. Njegova vlada si je zaman prizadevala obvladati strukturno gospodarsko krizo in povečati mednarodno konkurenčnost Avstralije. Velika brezposelnost in zamrznitev plač sta zmanjšali priljubljenost vlade. V zunanji politiki se je Avstralija usmerila v prostor jv. Azije, od koder si obeta spodbude za lastno ekonomijo. Tako je obnovila odnose z Indonezijo in Kitajsko, potem ko je na tamkajšnjo kršitev človekovih pravic odgovorila s sankcijami. 1986 je razdrla še zadnje ustavne vezi z Veliko Britanijo in se nagiba k republikanski obliki države. 1991 je aktivno sodelovala v Puščavskem viharju proti Iraku. Ministrski predsednik P. Keating (od decembra 1991) je nadaljeval prizadevanja za stabiliziranje gospodarstva. Marca 1996 ga je zamenjal J. W. Howard, predsednik Liberalne stranke. Zvezna vlada se tudi zavzema za spoštovanje dolgo kršenih pravic še vedno diskriminiranih aboridžinov.
Z Indonezijo je uredila vprašanje meje v Timorskem morju, kjer računajo na velika naftna nahajališča.

Umetnost: avstralska književnost.

Sorodna gesla: ANZUS | Avstralazija | Avstralci | avstralska književnost | Avstralsko antarktično ozemlje | Ayers Rock | Burke, Robert | Canberra | Cook, James | Darling | Eyrovo jezero | Fraser, Malcolm | Gondvana | Gregory, Augustus Charles | Hamersley Range | Hawke, Robert James Lee | Howard, John Winston | Keating, Paul | Leichhardt, Ludwig | Macdonnellovo hribovje | Macquarie | Mitchell, sir Thomas | Murray | Musgrave Ranges | Nova Holandija | Ophthalmia Range | Otok lorda Howa | Puščavski vihar | scrub | SEATO | Stuart, John McDouall | Tasman, Abel Janszoon | Tasmanija | Torresov preliv | Velika arteška kotlina | Veliki koralni greben


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek