Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen [nórdrajn-vestfálən]), nemška zvezna dežela ob nemško-belgijski in nemško-nizozemski meji, 34.080 km2, 18,1 mln. preb., glavno mesto Düsseldorf. Na približno dveh tretjinah ozemlja Severnonemško nižavje, na tretjini sredogorje; dva velika nižinska zatoka (Kölnski zatok, Vestfalski zatok) se zajedata v gozdnati sv. del Renskega skrilavega hribovja iz devonskih kamnin; v. Vestfalija je gričevnata, nad nižino se najprej dviga gozdnati greben Tevtoburškega gozda (kreda), ta pa meji na pokrajino Lipper Bergland (školjkasti apnenec) in Wiehengebirge (apnenec); na JZ sodi vanjo del pokrajine Eifel. Intenzivno kmetijstvo na rodovitnih puhličnih nanosih (Jülicher Börde, Kölnski zatok, Soester Börde). Večje reke so Ren s pritoki, Ems in Vezera. Oceansko podnebje v nižini, za gričevje značilno hladno, vlažno podnebje. Severno od Düsseldorfa jezikovna meja med severnonemškimi (vestfalski, spodnjefrankovski) in srednjenemškimi narečji (moselskofrankovski, renskofrankovski). Približno polovica prebivalcev živi v velikih mestih, v urbanih aglomeracijah, kot so Porurje, Porenje, Bergisches Land. Povprečna gostota 517 preb./km2, v Porurju, kjer skoraj 4 mln. ljudi živi v desetih velemestih, 2500 preb./km2 (med največjimi aglomeracijami na svetu). 52 % prebivalcev je katoliške, 42 % protestantske vere. Univerza in visoka šola; gospodarsko najbolj razvito območje, ladijske povezave s Severnim morjem, pretovarjališča v Duisburgu (eno največjih rečnih pristanišč na svetu), Düsseldorfu, Kölnu, Essnu, Dortmundu, povezava z največjimi morskimi pristanišči Rotterdam, Amsterdam, Wilhelmshaven, Emden. V zunanjetrgovinski bilanci Nemčije je na prvem mestu med zveznimi deželami.
Dostopnost