operon, regulacijska enota genoma mikroorganizmov, ki sta jo 1960 odkrila F. Jacob in J. Monod. Operon je sestavljen iz več strukturnih genov, operatorja in promotorja, ki ležita neposredno pred strukturnimi geni. Nekje drugje na kromosomu leži še regulacijski gen, ki določa specifično beljakovino, imenovano represor. Ko se represor veže na operator, prepreči delovanje polimeraze RNK (encim, ki sodeluje pri transkripciji), ki je na promotorju. S tem onemogoči sintezo mRNK na pripadajočih strukturnih genih. Beljakovine, katerih zapis je na operonu, ne nastajajo. Strukturni geni, ki ležijo v istem operonu, nosijo podatke za encime, ki v celici delujejo med seboj povezano. Klasičen primer regulacijske enote je lak operon pri bakterijah. Ima podatke za nastajanje encimov, ki razgrajujejo laktozo. Kadar je laktoza v hranilnem mediju, se represor inaktivira in sinteza encimov za razgradnjo laktoze se začne. Pri višje razvitih organizmih regulacijske enote v genomu niso organizirane v obliki operona.

Sorodna gesla: beljakovine | encimi | genom | Jacob, François | kromosomi | lak operon | laktoza | Monod, Jacques | operator | promotor | regulacijski gen | represor | strukturni gen | transkripcija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek