gramofon, naprava za predvajanje zvoka, zapisanega v brazdi na gramofonski plošči. Plošča leži na krožniku, ki se enakomerno vrti (s 78, 45 ali 331/3 obrata v minuti). V brazdo sega tanka odjemna igla iz safirja ali diamanta; premika se po brazdi. Igla je nameščena na odjemno glavo na koncu vrtljive ročice, ki nihanja igle z mehansko-električnim pretvornikom spremeni v električni signal. Ojačen signal zvočnik spremeni v zvok. Pri starejših (monofonskih) gramofonih se je spreminjala globina vreza brazde. Pri novejših stereofonskih sta v brazdo zapisana dva neodvisna zvočna kanala: en kanal je zapisan v stransko gibanje igle, drug pa v navpično (stereofonija).
Razvili so gramofone, pri katerem običajne gramofonske plošče otipava laserski žarek. Gramofone z analognim zapisom vse bolj spodrivajo digitalni oz. CD-gramofoni (kompaktna plošča).

Sorodna gesla: diamant | Edison, Thomas Alva | fonograf | gramofonska plošča | hi-fi | kompaktna plošča | odjemnik zvoka | safir | stereofonija | zvočna glava | zvočnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek