fotoperiodizem, dolžina dneva in noči vpliva na razvoj mnogih rastlin, sproži npr. nastanek cvetov. Rastline dolgega dneva cvetijo šele, ko je prekoračena določena kritična dolžina dneva, v kratkem dnevu ostane rastlina vegetativna; nasprotno velja za rastline kratkega dneva. Npr. motovilec je dolgodnevnica in poganja spomladi in jeseni, ko so dnevi krajši, le listne rozete, poleti pa cveti. Dolgodnevnice so npr. oves (Avena sativa), rž in druge trave, pa tudi vrtna solata; kratkodnevnice so konoplja (Cannabis sativa), dalija, sladkorni trst; nevtralna rastlina je npr. kumara. Mnoge kratkodnevnice izvirajo iz tropov, dolgodnevnice večinoma s s. območij. Z zatemnitvijo oz. dodatno osvetlitvijo lahko vplivamo na razvoj dolgo- in kratkodnevnic.
Dostopnost