1. Ženeva (Genève [žənév-]), kanton na JZ Švice, v gričevnatem svetu na j. bregu Ženevskega jezera in ob izlivu Rone iz njega, 282 km2, 414.000 preb., 65 % francosko govorečih, 53 % katoliške vere; živinoreja, vrtnarstvo, vinogradništvo.
Sorodna gesla: francoska Švica | Meyrin | Vernier | Ženeva | Ženevsko jezero2. Ženeva, glavno mesto švicarskega kantona Ženeva, ob izlivu Rone iz Ženevskega jezera, 380 m nad morjem, 178.000 preb. (aglomeracija 470.000); na levem bregu Rone staro mestno jedro s stolnico sv. Petra (12. st.), mestna hiša (15./16. st.), univerza (ustanovljena 1559, J. Calvin), atenej, na desnem bregu zdravilišče in Palača narodov. Ženeva je kulturno središče francoskega dela Švice s številnimi šolami, muzeji, gledališča, sedeži mednarodnih organizacij (Mednarodni rdeči križ, Mednarodna organizacija dela, Svetovna zdravstvena organizacija, Ekumenski svet idr.); 1919–46 je bil tam sedež Društva narodov. Ženeva je zaradi lege med Alpami in Juro (Ženevska vrata) pomembno prometno križišče, tudi povezava s Francijo; središče urarske industrije, izdelovanja nakita, tudi strojna, tekstilna, živilska industrija, dobro razvita trgovina in turizem (več kot 2 mln. prenočitev na leto).
Zgodovina: v 5./6. st. je bila Ženeva sedež burgundskih kraljev; z Burgundijo je 1032 postala del Svetega rimskega cesarstva; v boju proti škofom in savojskim vojvodam se je 1526 pridružila Švicarski konfederaciji, 1532–36 močno reformacijsko gibanje, 1541–64 je bila pod Calvinovim vplivom (do konca 18. st. središče kalvinizma), pozneje ji je vladalo dedno plemstvo. 1792 revolucionarna vlada po francoskem zgledu, 1798 si jo je prisvojila Francija, 1815 se je kot 22. kanton priključila k Švici.
Dostopnost