Termania - Veliki splošni leksikon

Indija (Bhărat [hindijsko], uradno ime Bhāratīya Ganarăjya [hindijsko], Republic of India [angleško], Republika Indija), zveza držav v j. Aziji se razteza od pogorja Himalaja na S do najbolj j. točke Indijske podceline, ki se zajeda globoko v Indijski ocean. Državi pripadajo tudi otoške skupine Lakadivi v Arabskem morju ter Andamani in Nikobari jv. od Bengalskega zaliva.

časovni pas	indijski čas (srednjeevropski čas + 4,5 ure)
površina	3,287.263 km2, S–J 3200 km, V–Z 2700 km
prebivalstvo	1027 mln., 300 preb./km2, letna rast 2,0 %, življenjska doba 61 let
glavno mesto	New Delhi, 9,8 mln. preb., 215 m nad morjem
upravna razdelitev	28 zveznih držav, vodijo jih guvernerji, in 7 zveznih ozemelj, upravlja jih center
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945), Britanska skupnost narodov, SAARC, Načrt iz Kolomba, AKP
uradna jezika	hindijski in angleški; poleg teh še več kot 20 regionalnih jezikov
denarna enota	rupija (oznaka INR)

Naravne razmere
Kot sedma največja država na svetu zavzema Indija večino Indijske podceline. Geološko mlado gorovje Himalaja na S dežele ločuje obsežen polotok od osrednje Azije. Na Z Himalaje in v Karakorumu so nekatere najvišje gore na Zemlji (K2, 8610 m; Nanga Parbat, 8126 m), vendar so zdaj v pakistanskem delu Kašmirja. Najvišji vrh Indije je 8586 m visok vrh Kančendzenga v v. delu Himalaje. Vzhodna meja Indije teče po j. predgorju Himalaje; njegov del je tudi podolgovato, proti J usmerjeno Burmansko gorovje. Južno od Himalaje se razteza široko Gangeško nižavje (Hindustan), ki na V, v Bengaliji, prehaja v nižavje ob reki Bramaputra, na Z pa se prek pokrajine Pandžab s petimi velikimi rekami, razdeljenimi med Indijo in Pakistanom, navezuje na puščavo Thar (Velika indijska puščava). Osrednji in j. del Indijske podceline zavzema planota Dekan, sicer del praceline Gondvana, sestavljene iz kristalinskih vulkanskih kamnin, tudi ostankov nekdanje lave. Dekanska planota je nekoliko proti V nagnjena gruda, na obeh straneh, ob obalah, jo obrobljata dolgi verigi Gatov. Višji Zahodni Gati (do 2695 m) strmo padajo proti Arabskem morju, za nižje Vzhodne Gate pa so značilna erozijsko precej preoblikovana hribovja, pred katerimi so ob Koromandijski obali razmeroma široke priobalne ravnice. Zaradi omenjenega nagiba tečejo vse velike južnoindijske reke proti V in se izlivajo v Bengalski zaliv.
Za indijsko podnebje je značilen izrazit vpliv monsuna. Med poletnim jz. monsunom (junij–september) pade v večini države glavnina letnih padavin. Najbolj namočena območja (2000–3000 mm padavin na leto) so Asamsko gorovje na SV (kraj Cherrapunji ima dolgoletno povprečje več kot 10.000 mm in je najbolj namočeno naselje na svetu), v. Himalaja, Bengalija in Zahodni Gati, najbolj sušna pa so na SZ države (v puščavi Thar pade do 200 mm dežja), v notranjosti Himalaje (Ladak) in notranjosti Dekanske planote. V nižavjih na S povzroča monsunsko deževje občasne katastrofalne poplave, značilne pa so tudi hude suše, ki jih povzroča zapoznelost monsunskega deževja (zaradi krčenja gozdov so ekstremi še bolj izraziti). Za vlažnim in vročim monsunskim obdobjem nastopi hladnejše, bolj sušno obdobje, ki ga povzročajo sv. vetrovi. Dnevne temperature so novembra–februarja le do 25 °C. V preostalih mesecih se ozračje neusmiljeno segreva, vendar je sušno, temperature pa se vzpnejo tudi do 45 °C. Rastje razl. vrst obsega pasove od visokogorskega rastlinstva visoko v Himalaji do bujnih tropskih deževnih gozdov (z razl. listavci, bambusom, praprotmi, palmami in epifiti) v vlažnem hribovju Asama in na z. pobočju Zahodnih Gatov. Na j. pobočjih Himalaje, delu Dekanske planote in v Vzhodnih Gatih so predvsem listnati monsunski gozdovi. Za sušna območja na SZ so značilni bodljikavi gozdovi (z akacijami in mlečkovkami). Ob obalah pogosto rastejo mangrove. Krčenje gozdov in širjenje obdelovalnih površin je marsikje zelo prizadelo ali celo povsem spremenilo naravno rastje. Delež gozdov se je zmanjšal na vsega petino skupne površine države. Za varovanje rastlinskega in živalskega sveta so ustanovili številne narodne parke.

Prebivalstvo
Prebivalstvo je narodnostno, jezikovno in versko tako zelo raznovrstno, da ne moremo govoriti o enotnem indijskem ljudstvu. Še več, ta raznovrstnost, povezana s socialnimi nasprotji, je vzrok za številne napetosti v nekaterih delih države (npr. sikhi v Pandžabu, muslimani v Kašmirju), zato so pogoste tudi zahteve po avtonomiji. Etnično ločimo dve temeljni skupini prebivalcev: svetlopolte Indijce (indidi, več kot 70 %), ki povečini govorijo indoarijske jezike in jih je največ v severnem in srednjem delu države, ter temnopolte melanide (več kot 20 %, dravidski jeziki), ki jih je največ na J (Tamilci) in SV (Mundi idr.). V goratih pokrajinah Asama in Himalaje prebivajo ljudstva mongolskega izvora. Od prvotnih, temnopoltih prebivalcev (vedidi) so ostale samo še manjše skupine (povečini pomešane z drugimi skupinami) v odmaknjenih delih Dekana. Največji problem v državi je skokovito povečevanje števila prebivalcev. Vzrok za to so izboljšana zdravstvena oskrba (zmanjšanje umrljivosti), splošni gospodarski napredek in tradicionalna socialna razslojenost. Čeprav se je rodnost v zadnjem času nekoliko zmanjšala, je še vedno precejšnja. Ukrepi za načrtovanje družine, npr. prisilna sterilizacija v 70. letih 20. st., niso bili najbolj uspešni. Zaradi visoke rodnosti in majhne umrljivosti je delež mladih v celotnem prebivalstvu zelo visok (40 % ljudi je mlajših od 15 let). Najgosteje sta poseljena j. del države (Kerala, Tamil Nadu) in Gangeško nižavje. Okoli četrtina ljudi živi v mestih, številni v t. i. slumih (barakarskih predmestjih). Mesta se hitro širijo in nekatera imajo skupaj z obmestji že več kot 10 mln. preb.: Kalkuta, Bombaj in New Delhi. V mestih je bolj kot drugod razširjena revščina; skoraj 40 % prebivalcev države živi pod ravnijo eksistenčnega minimuma. Več kot 80 % Indijcev je hindujcev. S hinduizmom je tesno povezana delitev na kaste. Kljub uradnim omejitvam (odprava »nedotakljivosti«) to še vedno zavira socialni in gospodarski razvoj. Delež muslimanov (predvsem sunitov) je nekaj več kot 10 %. Preostali prebivalci so pripadniki krščanske, sikhovske, budistične, džainistične, parsovske in judovske veroizpovedi. V vseh zveznih državah je uvedena splošna šolska obveznost, vendar zaradi revščine, jezikovnih in verskih ovir ter pomanjkanja učiteljskega kadra in šol številni otroci ne obiskujejo pouka. Delež nepismenega prebivalstva je zato še vedno zelo visok (ok. 60 %). Najstarejše med skupaj 150 univerzami v državi so v Bombaju, Kalkuti in Madrasu (vse ustanovljene 1857).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1950 (od takrat je bila večkrat dopolnjena) je Indija demokratična parlamentarna republika z zveznimi državami. Federacijo vodi predsednik, ki ga volijo vsakih pet let med poslanci zveznega in državnih parlamentov. Predsednik države imenuje predsednika vlade in ta sestavi zvezno vlado. Za svoje delo je ta odgovorna dvodomnemu parlamentu. Zgornji dom (državna zbornica) ima največ 250 članov, ki jih povečini delegirajo parlamenti posameznih zveznih držav, 12 pa jih imenuje predsednik države. Številčnejši je spodnji dom (ljudska zbornica), saj ima največ 550 poslancev. Voljeni so vsakih pet let na neposrednih volitvah, dva predstavnika angloindijske skupnosti pa delegira predsednik države. Vsaka od zveznih držav ima svojo vlado in svoj parlament. V večjih državah je ta dvodomen. Zvezna območja upravlja neposredno osrednja vlada. Pravosodje temelji na sistemu, ki so ga zasnovali Britanci, vendar je bilo pozneje dopolnjeno in posodobljeno. Zakonodajno oblast imajo osrednji parlament in parlamenti posameznih držav ali pa si jo obe telesi delita. Oborožene sile sestavljajo poklicni vojaki in prostovoljci.

Indijske zvezne države in zvezna ozemlja (2001)

	površina	prebivalcev
	(1000 km2)	(v mln.)
Zvezne države
Andra Pradeš	276,8	75,73
Arunačal Pradeš	83,6	1,09
Asam	78,6	26,64
Bihar	99,2	82,88
Chhattisgarh	146,4	20,80
Džamu in Kašmir	101,4	10,07
Goa	3,7	1,34
Gudžarat	196,0	50,60
Harjana	44,2	21,08
Himačal Pradeš	55,7	6,08
Jharkhand	74,7	26,91
Karnataka	191,8	52,73
Kerala	38,9	31,84
Madža Pradeš	296,5	60,39
Maharaštra	307,7	96,75
Manipur	22,6	2,39
Megalaja	22,5	2,31
Mizoram	21,1	0,89
Nagaland	16,6	1,99
Orisa	155,8	36,71
Pandžab	50,4	24,29
Radžastan	342,2	56,47
Sikim	7,3	0,54
Tamil Nadu	130,1	62,11
Tripura	10,5	3,19
Utar Pradeš	243,3	166,05
Uttaranchal	51,1	8,48
Zahodna Bengalija	87,9	80,22
Zvezna ozemlja
Andaman in Nikobari	8,3	0,36
Chandīgarh	0,1	0,90
Dadra in Nagar Haveli	0,5	0,22
Daman in Diu	0,1	0,16
Delhi	1,5	13,78
Lakshadweep	0,03	0,06
Pondicherry	0,5	0,97
Indija	3167,5	1027

Gospodarstvo
Čeprav je Indija danes ena izmed desetih vodilnih industrijskih držav na svetu, je pravzaprav še vedno predvsem kmetijska dežela. Dve tretjini vseh zaposlenih živi od kmetijstva; največ je drobnih posestnikov in zakupnikov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom za lastno porabo. Približno polovica površine države je obdelana; četrtino obdelovalnih površin namakajo. Najpomembnejši kulturi med žiti sta riž, ki ga pridelujejo na okoli tretjini zemljišč (predvsem v Gangeškem nižavju, v velikih rečnih deltah in ob vznožju Zahodnih Gatov), in pšenica (v Pandžabu in v. Utar Pradešu). Pridelujejo še proso, ječmen, koruzo, oljnice, stročnice, sladkorni trst, tobak in tropsko sadje. Kljub temu da se je kmetijska pridelava od 60. let 20. st. (zelena revolucija) precej povečala, je hektarski donos v primerjavi z mednarodnimi standardi še vedno majhen. Da bi preprečili katastrofalne posledice stalno ponavljajočih se suš in poplav, so uvedli obvezno skladiščenje kmetijskih pridelkov. Med kulturami, ki jih gojijo v nasadih, je najpomembnejši čaj (j. pobočja predgorja Himalaje, j. Indija), saj pridelajo skoraj tretjino svetovne količine. Indija je najpomembnejša pridelovalka čaja. Izvozno usmerjeno je tudi pridelovanje jute, bombaža, kave in začimb ter pridobivanje kavčuka. V Indiji je tudi največ goveje živine na svetu, vendar je vloga živinoreje v primerjavi s poljedelstvom še vedno majhna. Hindujci namreč iz verskih razlogov zavračajo klanje krav, saj jih imajo za svete živali. Mlečnost povečini podhranjenih živali je majhna. Iztrebke živali uporabljajo za kurjavo in gradbeni material. Gozdarstvo je gospodarsko skoraj nepomembno: les je namenjen predvsem za kurjavo. Enako pomembna sta sladkovodni in morski ribolov.
V Indiji se je industrializacija začela že v 19. st.; razvijala se je zlasti tekstilna industrija; še zdaj je zelo pomembna zlasti predelava bombaža. Najpomembnejši središči tekstilne industrije sta Bombaj in Ahmadābād. Od 1951 so cilje gospodarskega razvoja usmerjala petletna planska obdobja. Sprva sta bila v ospredju razvoj kmetijstva in oskrba z električno energijo, pozneje pa postavitev in razvoj predvsem težke industrije. V tem obdobju so ob pomoči Velike Britanije, ZRN in nekdanje ZSSR v mestih Durgāpur, Raurkela in Bhilai zgradili železarne in jeklarne. Izkop premoga kljub visoki proizvodnji ne zadošča za lastne potrebe. Izvažajo precejšne količine železove rude. Industrija aluminija temelji na bogatih zalogah boksita, druge rudnine pa morajo uvažati. Za indijsko gospodarstvo so značilna nekatera visoko razvita področja na eni ter stare industrije in stare strukture na drugi strani. Tako je npr. delo otrok v rudnikih in tovarnah prepovedano, dovoljeno pa je njihovo delo v industriji preprog. V zadnjem času skuša svetovna javnost vplivati na prepoved dela otrok v celoti. Vzroki za to – velikanske razlike v življenjskih možnostih – pa seveda s tem ne bodo odpravljeni.
Najpomembnejše veje industrije so tekstilna industrija, jeklarstvo in kemijska industrija. Še vedno izvozijo največ tkanin in nakita; država se hkrati razvija v pomembnega dobavitelja računalniške programske opreme za svetovni trg. Do 90. let je bila večina težke industrije v lasti državnih podjetij, industrija blaga za široko porabo pa je bila predvsem v zasebnih rokah, čeprav do 1985 pod strogim državnim nadzorom. Sledil je val liberalizacije, ki naj bi omogočil predvsem odprtost do svetovnega trga. Na začetku 90. let so bili pod pritiskom Svetovne banke za obnovo in razvoj; liberalizirana industrija, zunanjetrgovinsko poslovanje in uvoz kapitala. Odpravljena je bila obveznost pridobitve dovoljenja za zasebne investicije. Pred kakšnimi problemi je Indija kot potencialna industrijska država, največ pove podatek, da mora zaradi velikega povečevanja števila prebivalcev vsakih pet let zaposliti 40 mln. ljudi. Zaradi liberalizacije se vse bolj zaostrujejo socialna nasprotja. Napetosti, ki jih sproža domnevno ali resnično zapostavljanje verskih ali etničnih skupin, ovirajo tudi možnost izboljšanja socialnih razmer. Pomanjkanje socialne varnosti onemogoča tudi racionalizacijo na področju industrije, saj bi se s tem strahovito povečalo število brezposelnih in posredno tudi socialnih problemov. Tako zaposlenih delavcev zdaj praktično ni mogoče odpustiti.
Indija izvaža predvsem drage in poldrage kamne, izdelke tekstilne in strojne industrije, rude, čaj in ribe. Največ izvaža v države EU, ZDA in na Japonsko. Po razpadu ZSSR je Indija izgubila pomembnega trgovinskega partnerja. V prometu ima osrednjo vlogo državna železnica; s 64.000 km razvejano mrežo je najdaljša v Aziji. Najpomembnejša pristanišča so Bombaj, Kandla, Marmagao, Madras, Vishākhapatnam in Kalkuta. Cestno omrežje sicer gradijo, kljub temu pa je samo polovica naselij med seboj povezana s sodobnimi cestami. Motorizacija je majhna, vendar se hitro povečuje. Plovnih rek v notranjosti države skoraj ne uporabljajo. Zaradi velikih razdalj je v notranjem prometu zelo pomemben letalski promet. Mednarodna letališča so v Delhiju, Bombaju, Kalkuti in Madrasu. S svojo pokrajinsko in kulturno raznovrstnostjo, številnimi privlačnimi palačami in templji (med njimi slavna grobnica Tadž Mahal v Āgri) bi bila Indija lahko zanimiva tudi za turizem, kljub svoji velikosti pa na lestvici turističnih držav v Aziji zavzema le deseto mesto. Vzroka za to sta nezadostna infrastruktura in velika revščina.
Ob graditvi Narmadskega zajezitvenega jezu, ki naj bi namakal površino, veliko 2 mln. ha, ter zagotavljal pitno vodo in energijo, se je javnost prvič zavedla ekoloških posledic: poplavljeni bodo domovi 100.000 preb. območja in 56.000 ha obdelovalne zemlje. Za ljudi, ki bi jih bilo treba preseliti, pa v prenaseljeni Indiji ni prostora.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	463,7 mlr. USD, 470 USD na prebivalca
delež po panogah (2001)	kmetijstvo 25 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 49 %
uvoz (2001)	53,8 mlr. USD
izvoz (2001)	44,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	100,3 mlr. USD

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek