luženje, 1. tehnika:obdelava kovin, lesa, tkanin idr.; kovino, les ali tkanino z raztopino (lužilom) premažejo, jo vanjo potopijo ali nanjo nabrizgajo. Površina predmeta tako ostane zaščitena pred korozijo. Luženje lesa je v prvotnem smislu obdelava lesa s kemikalijami (kovinskimi solmi), ki reagirajo s čreslovinami (tudi dodanimi) in spremenijo barvo lesa; danes barvanje lesa bodisi s primernimi barvili, mikroniziranimi pigmenti ali kemikalijami (lužila za les). Pri luženju kovin na površini nastane plast, ki ščiti pred korozijo (npr. zaščita pred rjo), pogosto pa ostane površina nekoliko obarvana oz. dobi videz starosti; železne in jeklene predmete (npr. stare lokomotive, orodja, orožje) lužijo v vročih brunirnih kopelih (bruniranje). Z varčnimi lužili, ki raztapljajo oksidne plasti na površini, obdelujejo predmete pred galvaniziranjem.
Dostopnost