kabel,
1. elektrotehnika: 1) izoliran, upogibljiv, iz več žil sestavljen vodnik v skupnem zaščitnem ovoju (kabelski plašč) proti koroziji, ubežnim tokovom, dotiku ali motnjam; uporablja se za prenos energije in sporočil. Koaksialni kabli so sposobni prenašati enega ali več televizijskih kanalov ali do 10.800 telefonskih pogovorov. Tok teče po kabelski sredici, ki je iz masivne žice (pretežno bakrene) ali iz pletenice. Izolacija med žilami je lahko zrak, naoljen papir, guma, tekstilna vlakna, termoplastična umetna snov. Visokonapetostni kabli zahtevajo posebne izolacijske ukrepe. 2) vodnik iz steklenih vlaken v zaščitnem ovoju.

Sorodna gesla: cevna žica | električni vodi | informacijski vod | kabelski čevelj | kabelski papir | koaksialni kabel | korozija | optična vlakna | pletenica | vodnik | žica
2. pomorstvo: dolžinska mera (185,2 m), desetina morske milje.

Sorodna gesla: morska milja
3. gradbeništvo: močna vrv iz zvitih jeklenih vrvi.

Sorodna gesla: jeklena vrv | kabelska objemka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek