agresija [latinsko], 1. psihologija:vedenje, katerega namen je poškodovati ali uničiti kakšno živo bitje; človek lahko doživi agresijo bodisi neposredno bodisi kot opazovalec; filmski prizori nasilja agresijo dolgoročno stopnjujejo; sporno je, ali je prirojena (kot domneva K. Lorenz), gotovo pa je, da se agresije naučimo – z opazovanjem in posnemanjem (učenje z opazovanjem) in če ima agresija pozitivne posledice (ojačitev); pomembno je razmerje med agresijo in podvrženostjo avtoriteti, oblasti ali nasilju; agresija je lahko odziv na frustracijo. Nekatere droge (npr. večje količine alkohola), telesno vzburjenje in neublaženo prikazovanje spolnega vedenja (pornografija) povečujejo agresijo. Obvladovanje agresije: kazen zmanjša agresijo le, če je prizadeti ne doživi kot izzivanje in če takoj sledi agresivnem vedenju. »Izživetje« agresivnosti poveča težnjo k agresiji; človek ne teži k agresivnemu vedenju, če je vesel ali sočustvuje (altruizem, empatija) in če agresija nima zanj pozitivnih posledic. Novejši poskusi pojasnjevanja agresije skušajo povezati hipotezo o zvezi med frustracijo in agresijo ter teorije o agresiji kot nagonu in naučenem vedenju; teorija ravnanja in sistemska teorija analizirata razmerje med storilcem in žrtvijo; v novejšem času je splošna nagnjenost k agresiji razumljena večinoma manj negativno kot nekdaj; bolj je poudarjeno mnenje, da je povezana z načinom življenja v določenem kulturnem okolju (kulturni relativizem).
Sorodna gesla: ad- | agresivnost | altruizem | avtoagresija | empatija | frustracija | Lorenz, Konrad | nagon | pogrom | učenje2. zoologija:grožnje in napadalno vedenje; npr. agresija za privabljenje žrtve; agresija med dvema samcema ali samicama iste vrste; agresija zaradi strahu, če pobeg ni možen; teritorialna agresija za obrambo revirja; maternalna agresija, agresija matere pri obrambi mladičev; agresija v skupini med živalmi iste skupine; medskupinska agresija med razl. skupinama.
Sorodna gesla: agonistično vedenje | harem3. politologija, vojaštvo:neizzvan napad ene ali več držav na drugo, ki ogrozi neodvisnost, suverenost in nedotakljivost napadene države. Možne so tele zvrsti agresije: invazija, pomorska blokada, razl. vrste napadov na kopnem, z morja in zraka, uporaba oboroženih sil, nameščenih na tujem ozemlju, dovoljenje, da tuja sila uporabi ozemlje proti tretji državi, pošiljanje oboroženih skupin in najemnikov na tuje ozemlje, da bi tam bojno delovale. – V strategiji oboroženega boja se uporabljata dva termina: agresija z radikalnim in agresija z omejenim ciljem. Možne so tudi druge delitve (lokalna agresija). Prvič je bila agresija opredeljena v londonskih konvencijah, ki jih je ZSSR 1933 sklenila z več kot deset državami. Z londonskim sporazumom o kaznovanju vojnih zločincev in londonsko deklaracijo 1945 so agresijo razglasili za mednarodni zločin proti miru. Znova je bila opredeljena z resolucijo Generalne skupščine OZN 1974. V listini OZN ni razlogov, ki bi lahko upravičili agresijo. Nezakonita je tako prisvojitev ozemlja kot kakršnakoli pridobitev prednosti z napadom. V vojaških teorijah nekaterih držav je bila sprejeta posebna klasifikacija agresije.
Dostopnost